Lindav in Bobnarjeva s hudimi obtožbami na Golobov račun odprla Pandorino skrinjico. A kdo ga bo prvi poklical na odgovornost?

Vir foto: Flickr Vlade RS

»Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, zato ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato da bi jaz ostala ministrica, naj bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal stališča, da lahko to zahteva od mene, ker je on predsednik vlade, na kar pa kot ministrica seveda nisem mogla pristati,« to so besede z včerajšnjega zaslišanja nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ki zelo odmeva, čeprav so ga slovenski mediji le obrobno omenili.

Gre pravzaprav za hudo afero, saj je nekdanja ministrica zopet poudarila s citati in z dodatnimi pojasnili pokazala, kakšnih političnih pritiskov je bila deležna direktno s strani predsednika vlade Roberta Goloba. 

Ni čudno, da se mnogi, ki so spremljali včerajšnje zaslišanje tako Bobnarjeve kot nekdanjega v. d. direktorja policije Lindava, sprašujejo, kako da Golobu še ne gori pod petami. Zbrali smo številne odzive strokovnjakov, ki vsi v en glas govorijo, da bi Golob moral prevzeti odgovornost. 

Vprašanje, ki se odpira je le, če bodo vse ostale afere, ki so v preteklih dneh in danes namenjene predvsem »delanju megle« dovolj uspešno prikrile besede z včerajšnjega zaslišanja v DZ.

V skoraj uro in pol trajajoči predstavitvi svojega videnja tematike, ki je predmet preiskovalne komisije, je nekdanja ministrica poudarila, da še danes ne ve, zakaj je morala odstopiti, in da je predsednik vlade od nje zahteval ravnanja, na katera kot ministrica ni mogla pristati. Zahteval je ravnanja, ki so nedopustna in nesprejemljiva, saj se je po njenih besedah neposredno vmešaval v kadrovanje policije.

»Golob mi je rekel, da če človek ne opravi svoje naloge, ga 'vrže čez ramo in niti ne pogleda več', kar se lahko zgodi tudi z mano,« je dejala ter nadaljevala:

»Golob je od mene kot ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, zato ker se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. Še celo več, zato da bi jaz ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo. V bistvu je izhajal iz stališča, da lahko to zahteva od mene, ker je on predsednik vlade, česar pa kot ministrica seveda nisem mogla sprejeti,« je poudarila.

Bobnarjevi se je zdelo problematično pričakovanje predsednika vlade, da »je treba čim prej nekaj narediti z onim tam dol, ki je direktor tam, kjer dr. Golob živi«, ter njegov poziv, da naj ona in Lindav pozoveta evropsko javno tožilstvo, da čim prej zaključi postopek zoper Darka Muženiča, da se on čim prej vrne na Nacionalni preiskovalni urad. Obe zahtevi sta Bobnarjeva in Lindav odklonila.

 

Nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav je na zaslišanju omenil primer, ko je Golobov varnostnik Miloš Milović klical, da so na centru za varovanje in zaščito ponovno zaposlili nekega policista, za katerega so v centru že dali negativno mnenje, da ga tam ne potrebujejo. »Takrat je bivša ministrica povedala, da bi to pomenilo korupcijo, in tam smo zgodbo zaključili. Januarja sem dobil klic, da bi še enkrat poskusili to izpeljati. V času mojega mandata papirji do mene niso prišli, vem pa, da je ta človek zdaj zaposlen v službi za varovanje predsednika vlade, tako da očitno so prišli čez.«

Lindav je bil seznanjen tudi s tem, da je predsednik vlade zahteval, da se direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca odpusti. »Ni ga denarja ali predsednika vlade, ki bi me lahko prepričal, da človeka, ki dela zakonito, strokovno in pošteno, odpustim zato, ker si je to nekdo izmislil. To bi bilo nedopustno zame kot človeka, še bolj pa kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije.«

Celoten povzetek zaslišanja Bonarjeve in Lindava si lahko preberete v našem včerajšnjem članku.

V zadnjih dneh okrog vlade afera na afero, da bi novinarska »megla« bila dovolj gosta

Pri včerajšnjem zaslišanju ne gre za anonimneža, ki Roka Snežiča izza kamer obtožuje prejemanja pokojnin, ampak za nekdanjo ministrico, ki trdi, da so nedopustni posegi v njeno delo s strani premiera botrovali njenemu odstopu.

Kot je v jutranjem komentarju zapisal odgovorni urednik Domovina.je Rok Čakš, je bila afera s Snežičem in z Darsom plasirana točno v tem momentu, da bi zakrila ravno težke obtožbe z zaslišanja. »Po ogledu zaslišanja naslednji dan, ko so naslovnice namesto odstopljenih Bobnarjeve in Lindava polnili Snežič, Hajdinjak, Janša in Tonin, je bilo jasno, da jo je bilo prav zdaj vredno potegniti iz predala,« piše Čakš.

Ker je zaslišanje vsaj na socialnih medijih kljub vsemu odmevalo, je nova afera tudi zares prišla, v obliki mastnih naslovov, da je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič s strani premiera Goloba pozvana k odstopu, saj da ji očita, da prepogosto ravna po svoje. To naj bi bilo predvsem očitno pri glasovanju o odstavitvi kmetijske ministrice Irene Šinko pretekli teden v DZ.

Novica je imela seveda za posledico ravno to, da je še tistih nekaj novic o včerajšnjem zaslišanju postalo drugorazredna tema. 

Haček: Ne vidim drugega izhoda kot odhod predsednika vlade

A mi smo kljub vsemu poiskali komentarje strokovnjakov glede omenjene teme.

Politični analitik in profesor na FDV dr. Miro Haček vidi pričanje na zaslišanju v DZ kot uničujoče za predsednika vlade. »Menim, da je pričanje gospe Bobnar in gospoda Lindava zlasti za predsednika vlade uničujoče, saj negira vse tiste bistvene točke, na katerih sta on osebno in njegova Svoboda gradila svojo politično zgodbo (strokovnost, depolitizacija, nevpletanje v delo neodvisnih institucij, izgradnja zaupanja državljanov) in zato ne vidim drugega mogočega izhoda, kot je odhod predsednika vlade,« je bil zelo direkten Haček. 

Ob tem je poudaril, da je zelo nehvaležno napovedati, kaj se bo zares zgodilo v naslednjih dneh. Veliko pa je po njegovem mnenju odvisno predvsem od tega, kako natančno in vztrajno bodo o tej zadevi poročali mediji; »če bodo vsaj polovico tako vztrajno kot o dveh rezinah pršuta in kozarcu vina gospe Pivec pred dvema letoma, predsednik vlade ne bo obstal«.

Gorenak: Nedopustno in žaljivo s strani Roberta Goloba … a kdo bo sprožil pregon, če je policija v njegovih rokah?

Nekdanji minister dr. Vinko Gorenak vidi v včerajšnjem zaslišanju vse znake za kazensko ovadbo za predsednika vlade po 262. členu Kazenskega zakonika (nevestno delo v službi) pa tudi kazensko ovadbo po 261. členu Kazenskega zakonika (zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic). A pri tem opozarja, da imamo glede tega kar naenkrat problem. »Nimamo namreč kriminalista, ki bi opravil razgovor z Robertom Golobom v zvezi s tem in poročal tožilstvu, prav tako nimamo tožilca, ki bi sprožil pregon, in nimamo sodnika, ki bi ga obsodil. To, kar sta včeraj povedala Bobnarjeva in Lindav, ima vse znake obeh omenjenih kaznivih dejanj, toda do pregona in sojenja ne bo prišlo, ker pač policija, tožilstvo in sodstvo niso neodvisni, ampak so v celoti podrejeni levi politični oblasti,« pravi Gorenak, ki tudi meni, da bi bila situacija povsem drugčna, če bi ime Robert Golob zamenjali z imenom Janez Janša. Vsi bi po njegovem mnenju reagirali takoj.

Nekdanji minister poudarja tudi, da predsednik vlade s policijo po zakonu nima tako rekoč nič, »razen da se odloča o tem, kdo bo notranji minister, vlada pa odloča o tem, kdo bo generalni direktor policije. To, kar pa smo slišali včeraj s strani Bobnarjeve in Lindava, je nezaslišano in tudi zame kot enega od soavtorjev prvega policijskega zakona (1998) in dveh policijskih zakonov (2013), nedopustno, žaljivo in kaznivo s strani Roberta Goloba.«

Lukšič: Golob je želel uveljaviti prakso, proti kateri je kandidiral

Da to izjavljanje za Slovenijo ni dobro, pa meni dr. Igor Lukšič, saj po njegovem mnenju niti domnevne izjave predsednika vlade takratni ministrici, niti izjave sedanje svetovalke predsednice republike o ravnanju predsednika vlade niso dobre. »Te izjave imajo močno moralno in politično težo, vendar v obstoječih razmerah ne bodo nič spremenile,« je prepričan Lukšič.

Temeljni problem obeh akterjev sam vidi v tem, da se ne zavedata političnih konsekvenc tovrstnega početja za državo. Oba izhajata samo in zgolj iz osebnih pozicij, ne upoštevata pa dejstva, da govorita o državi, za državo in v imenu države. »Ne vidita, da ne gre za sporček dveh posameznikov za to, kdo ima prav, temveč za spor znotraj državnih institucij o tem, v katero smer naj država gre, da bo vsem bolje,« dodaja Lukšič.

»Ker je ministrica morala zapustiti položaj, lahko sklepamo, da ga ja morala zapustiti prav zaradi tega naročila in takta, ki ga je ubral predsednik vlade. In če je temu tako, lahko vidimo, da je predsednik vlade padel na izpitu antijanšizma. Uveljaviti je hotel prakso, proti kateri je kandidiral na volitvah in dobil za to podporo,« je prepričan Igor Lukšič.

Romšek: Ukazi politike pomenijo nedopustno vmešavanje politike v policijo

Za mnenje smo vprašali tudi nekdanjega generalnega direktorja policije Jožeta Romška, ki je dejal, da mag. Tatjano Bobnar dobro pozna, da gre za izjemno poznavalko sistema policije in MNZ z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami, svoje delo pa naj bi vedno opravljala strokovno in korektno, kar med drugim pomeni, da je nadrejene, tudi politike, vedno opozarjala na morebitne napačne odločitve in usmeritve. 

Zato glede na navedeno niti najmanj ne dvomi v to, kar sta z gospodom Lindavom povedala na zaslišanju pred parlamentarno komisijo. »Ukazi politike, da je potrebno nekoga iz policije brez pravne podlage zamenjati, ga 'vreči na cesto' ali pa nekoga postaviti na izbrano mesto, gotovo pomenijo nedopustno vmešavanje politike v kadrovsko strukturo policije in so v direktnem nasprotju z veljavnimi predpisi ter odražajo popolno nepoznavanje sistema izvršilne oblasti v celoti. Da ne omenjam posebej nenavadne zahteve po ustanovitvi 'posebne organizacijske enote' za varovanje predsednika vlade in domnevno neposredne komunikacije z direktorjem NPU,« je zapisal Romšek in dodal, da bi v opisani situaciji sam ravnal povsem enako kot mag. Bobnar.

Olaj: Na podlagi tega tožilstvo ne bo vložilo obtožnice

Tudi nekdanji generalni direktor Policije Anton Olaj je kritičen do političnih pritiskov, ki v komunikaciji presegajo obvezujoče napotke predsednika vlade po 14. členu zakona o vladi. A je kljub temu kritičen tudi do Bobnarjeve, saj meni, da gre za preračunljivo politično izjavo z njene strani. »Na zaslišanju Bobnarjeve smo lahko slišali marsikaj, le tistega ne, tj. na katere predkazenske postopke pri delu policije naj bi člani vlade nedopustno vplivali. Bobnarjeva je tako v preračunljivi politični izjavi predstavila kronologijo ministrovanja iz perspektive lastne percepcije razumevanja politične komunikacije s člani stranke Svoboda. Upam si trditi, da tožilstvo na podlagi tega ne bo vložilo obtožnice zoper g. Goloba,« je prepričan Olaj.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
21
4. Mineštrijada
10:00 - 23:00
AVG
25
Prijave na oratorij
09:00 - 16:00
OCT
04