Ljubljana na udaru kriminala: prodaja solzivcev in drugih zaščitnih sredstev drastično poskočila
Če je Ljubljana do nedavnega veljala za mesto, po katerem se je varno sam sprehajati tudi ponoči, pa se situacija v zadnjem času spreminja. Da je kriminala, tudi spolnega nadlegovanja in posilstev, v mestu več kot v zadnjih letih in da gre v mnogih primerih za storilce iz tretjih držav, ne trdijo več le zgodbe, ki se širijo med prebivalci, ampak tudi uradni podatki policije.
O tem, kakšne so resnične razmere, ali je treba biti med hojo po mestu bolj previden in kako se zavarovati, smo govorili s policijo in profesorjem kriminologije dr. Gorazdom Meškom ter Benjaminom Šalamunom iz trgovine Armyshop, ki pravi, da se je povpraševanje po osebnih zaščitnih sredstvih v zadnjih tednih povečalo kar za 1000 %.
Ko v Sloveniji beležimo povečano število migrantov in domovi, kjer so nastanjeni prosilci za azil, v Ljubljani in drugod pokajo po šivih, je glede na izkušnje drugih evropskih držav zmanjšanje varnosti pričakovano tudi pri nas. Posebej odmevni so primeri spolnih napadov, zadnji tak naj bi se zgodil v sredo zjutraj na ljubljanskem Taboru, osumljena pa sta državljana Maroka.
Kakšna je torej situacija po podatkih policije? Vprašanja smo naslovili na Policijsko upravo Ljubljana, kjer pravijo, da po upadu v času epidemije letos po vsej Sloveniji zaznavajo porast obravnavanih kaznivih dejanj, še vedno pa je število pod 10-letnim povprečjem; varnostne razmere v splošnem ocenjujejo za »dobre in obvladljive«.
Policija dodaja, da na občutek varnosti v lokalni skupnosti vpliva več dejavnikov, pojav kriminalitete na določenem območju je eden izmed njih. Prestolnica je pričakovano najbolj varnostno obremenjeno območje v državi, v kritičnih delih mesta pa zagotavljajo varnost bodisi s stalnimi poostrenimi nadzori bodisi z usmerjeno prisotnostjo policistov. Več nadzorov opravljajo ponoči, ob zapiralnih časih lokalov in na lokacijah, kjer je pričakovati več ljudi: »avtobusna postajališča, avtobusna in železniška postaja Ljubljana, ožji Center Ljubljane in območje Tabora, okolica azilnega doma Vič, nakupovalna središča Moste, Rudnik in Šiška«, navajajo.
Tujci iz tretjih držav storijo že četrtino kaznivih dejanj
Na območju PU Ljubljana 72 % osumljencev vseh kaznivih dejanj predstavljajo državljani Slovenije, 24 % je tistih iz »tretjih držav« (predvsem BiH, Srbije in Kosova), okoli 6,2 % pa tistih iz »preostalih tretjih držav«, kot sta Alžirija in Maroko. Pri primerih posilstev in spolnega nasilja, ki jih je obravnavala PU Ljubljana, je bilo letos od 32 osumljencev 10 državljanov tretjih držav (od tega 4 iz BiH, Srbije in Kosova ter 6 iz ostalih držav, kot sta Alžirija in Maroko). Policija opozarja še, da je pri razlagi teh podatkov treba pojasniti, da so lahko podani zgolj za znane osumljence in se skupno število osumljencev lahko razlikuje v primerih, kjer ti niso bili znani ali pa je ena oseba osumljena več kaznivih dejanj.
Treba je poudariti, da se še vedno večina spolnih zlorab zgodi v okviru spletnega okolja ali »različnih oblik medsebojne povezave storilcev in oškodovancev«, dodajajo. Prav tako je bila večina napadov letos storjenih v zaprtih prostorih, zgolj nekaj primerov pa na javnih površinah.
Nekaterih kaznivih dejanj policija ne zazna, ker jih enostavno nihče ne prijavi. Takšen primer naj bi bil domnevno posilstvo 22-letnice s strani štirih tujcev v parku Tivoli, ki ga žrtev ni prijavila, zato ga je policija zanikala. A obstajajo močni indici, da je do spolnega napada na študentko dejansko prišlo.
Amnesty international Slovenija na svoji spletni strani piše, da ni dokazov, da bi bile lažne prijave posilstev običajne. »Posilstva se pravzaprav večinoma ne prijavljajo – zaradi pomanjkanja zaupanja v pravosodni sistem ali strahu preživele posilstva, da se ji ne bo verjelo,« dodajajo
Če so vas napadli, to prijavite!
Kako ravnati za lastno varnost? Policija poudarja izogibanje nevarnim situacijam, če pa do njih pride, naj se ne odzivamo pretirano pogumno in nepremišljeno, takoj naj obvestimo policijo in ne stopnjujemo konflikta, pomembno pa je, da si zapomnimo opis storilcev ter ostale okoliščine.
Odgovarjajo tudi glede uporabe solzivca, ki je eno najpogostejših orožij za samoobrambo na ulici. Zakon dovoljuje, da ga kupijo in posedujejo polnoletni posamezniki, ne pa tudi mlajši. Dodajajo, da dejanje, storjeno v silobranu (samoobrambi), ni kaznivo dejanje, storilec, ki meje silobrana preseže, pa se sme kaznovati mileje.
»K nam prihajajo kupci iz vse države, seveda še posebej iz Ljubljane. Kupujejo praktično vsi, ljudje vseh profilov. Največ strank je študentk in žensk vseh starosti, je pa tudi veliko zaskrbljenih staršev in starejših. Kupci nam povedo veliko svojih lastnih strašljivih in nevarnih izkušenj. Ljudje so prestrašeni, velikokrat se počutijo nemočne in prepuščene samim sebi, saj se je varnostna situacija v Ljubljani zelo poslabšala, še posebej za ženske. Veliko naših kupcev je prestrašenih in jeznih staršev, ki so svoje otroke poslali na šolanje v Ljubljano, njihovi otroci pa se zdaj gibljejo po poteh, kjer so se zgodila posilstva in drugi napadi,« pove Šalamun.
Za samoobrambo priporoča obrambne spreje, solzivce – zaradi njihove »praktičnosti, učinkovitosti in enostavne uporabe«. Njihov domet je 3 do 5 metrov (»kar je pomembno, da storilca ne spustiš na doseg rok«), velikost je primerna za nošenje v žepu ali torbici. Vsebina povzroča izredno draženje oči in ostalih sluznic, »storilec ne vidi, je dezorientiran in nezmožen napada«. Učinek traja 15 do 45 minut, torej dovolj za varen umik. Prav tako je sprej rahlo obarvan, kar pripomore k lažji identifikaciji storilca s strani policije, nadaljuje sogovornik. Cena omenjenih solzivcev se giblje od 10 do 15 evrov, obstajajo pa tudi večji, namenjeni obrambi doma. Ti stanejo od 20 do 40 evrov.
Strokovnjak: Slovenija se srečuje z novo družbeno realnostjo
Svoj pogled na varnostne razmere v Ljubljani je za Domovino podal profesor in predstojnik Katedre za kriminologijo na mariborski Fakulteti za varnostne vede dr. Gorazd Meško. Poudaril je, da se spolne delikte prijavi v zelo nizkem odstotku glede na druge prestopke, tveganje, »da nekdo postane žrtev posilstva na javnem kraju pa je bistveno manjše od tega, da npr. dekletu v lokalu ali v družbi nekdo v pijačo strese drogo in pride do zlorabe«.
Tako Evropa kot Slovenija in naša prestolnica se glede migracij srečujejo z novo družbeno realnostjo, nadaljuje Meško – »Znano je, da se tudi v nekaterih drugih evropskih prestolnicah in večjih mestih soočajo z več nasilja na javnih krajih.« Pri tem gre tudi za obračune med kriminalnimi združbami, ki jih formirajo tako priseljenci kot staroselci, pogosto pa migranti opravljajo »umazana dela za lokalne kriminalne združbe«. V Ljubljani med drugim »ni zanemarljiv tudi porast tatvin mobilnih telefonov in preprodaje drog, kjer so 'delovna' sila za kriminalne združbe migranti, ki so na lestvici kriminalnega sveta na najnižji stopnički«, zato je treba razmišljati o učinkovitih programih za integracijo priseljencev – videti je, da so pri tem »kriminalne združbe bolj uspešne od države«.
Ljubljana še vedno velja za eno najvarnejših mest na svetu, je pa med evropskimi glede na preteklo leto v študiji Global Peace Index padla za štiri mesta; policija se je ustrezno organizirala in okrepila nadzorovanje kriminalnih žarišč, pravi kriminolog. Je strah Ljubljančanov torej upravičen?
Kot pravi, je, čeprav je Ljubljana še vedno varno mesto, previdnost nasploh zaželena; »Vsekakor ne škodi, če ljudje hodijo skupaj in smo deležni t. i. naravnega neformalnega nadzorstva.« Različni preventivni nasveti so objavljeni na spletni strani policije, obstajajo pa tudi »situacijski ukrepi za preprečevanje oz. odvračanje različnih storilcev kaznivih dejanj«.
»Veliko tega ljudje že uporabljamo – npr. solzivec, elektrošokerji ipd. Videonadzorne kamere so prisotne skoraj v vsakem gostinskem lokalu, poslovnih objektih in javnih ustanovah. Glede policije je pomembno, da ji ljudje zaupajo, da deluje za ljudi in skupaj z ljudmi, kajti policija brez sodelovanja ljudi in podpore, pa tudi prijavljanja kaznivih dejanj ne more biti uspešna in učinkovita ter opravljati svojega poslanstva,« svetuje Meško.
Kaj pa izkušnje iz nevarnih mest v tujini?
Ker se še s precej večjo nevarnostjo spolnih napadov srečujejo po mnogih drugih svetovnih mestih, smo preverili, kaj za varnost svetujejo tuji poznavalci.
Na trg prihaja tudi vse več inovativnih orodij, denimo zapestnica, ki sprosti močan vonj za odvrnitev posiljevalca, ali gumb, ki ob pritisku pošlje sporočila izbranim osebam in jih obvesti o nevarnosti.
Omenjeni pripomočki imajo tudi svoje slabosti; napadalec lahko nekatere uporabi v svojo korist, odpor ga lahko le še spodbudi ali pa zaradi zahtevne situacije, do katere pride ob napadu, žrtev niti ne zmore poseči po orožju. Močno lahko pri odločnem odzivu in ohranjanju treznosti pomagajo treningi samoobrambe – v Sloveniji je več ponudnikov, ki organizirajo posebne tečaje za ženske in posebej naslavljajo tudi primere spolnih napadov.
11 komentarjev
Andrej Muren
Par dni nazaj je naša "ljudska" policija zatrdila, da statistika zanika trditve opozicije, kako se številčno povečujejo kazniva dejanja v Sloveniji. Tako daleč smo oziroma tako nizko smo padli, da policija ne samo ne ščiti učinkovito državljanov, temveč si po ukazu leve politike niti ne upa priznati, kakšno je stanje s kriminalom ta hip pri nas.
lukaab
eta 2008 je v sloveniji živelo 3.1 % tujih državljanov, julija letos pa že 9.3 % !
medtem ko v Sloveniji kljub visoki gospodarski rasti, ki je prisotna od leta 2014, navkljub ustvarjenim dobičkom v podjetjih , smo preteklih 11 let priča masovnemu izseljevanju Slovenskih državljanov v tujino po letu 1991, po osamosvojitvi države. Po podatkih statističnega urada se je v letih 2012-2022 iz države izselilo 82.708 Slovenskih državljanov. Priselilo nazaj pa le 43.684 Slovenskih državljanov. Izgubili smo 39.024 Slovenskih državljanov. Upoštevajmo še dnevne čezmejne delavce migrante, rezidente Republike Slovenije, teh je bilo 32.678 po podatkih davčne uprave za leto 2020. Dobimo še slabšo sliko stanja na trgu dela. Primanjkuje 71.702 Slovenskih državljanov, delovne sile.
Za primerjavo od leta 1991-2000 leta je Slovenija izgubila le 4.500 svojih državljanov.
Vzroki za takšno stanje so; slabi pogoji dela, nizke neto plače, previsoka obdavčenost, korupcija, nezmožnost napredovanja, dolgotrajna brezposelnost v letih 2012-2017. Za državo to predstavlja zelo veliko škodo, saj država delno zastonj omogoča izobraževanje Slovenskega državljana, ki ga pa ne zna zadržati v Republiki Sloveniji. S strani politike nobenih rešitev, razen časovnic, obljub, strateških svetov. Cerarjeva, Šarčeva,Bratuškina, Janševa in sedaj golobova vlada se vse po vrsti hvalijo z nižjo brezposelnostjo in kako so oni rešili Slovenijo.
butasta slovenija ! zgledujte se po češki !
lukaab
ČEŠKA JE VELIKO BOLJ VARNA OD SLOVENIJE ! PRAGA TUDI !to so dejstva ! global peace index pa je lažna raziskava saj so v vrhu države ki imajo zelo močno islamsko skupnost in so že imele grožnje terorizma !
Friderik
Ne pretiravajte! S takimi prispevki samo ustvarjate nepotrebno paniko. Vam ( nam) se niti sanja ne kaj pomeni živeti v nevarnem mestu. Izkoreninjeni prišleki so evropski ali celo svetovni problem. Ta ni rešljiv tako, da pride druga opcija na oblast. S tem se nič ne reši.
Igor Ferluga
Se kako je varnost in urejenost mest odvisna od politike lokalnih in državnih oblasti. Tudi od odnosa do migracij. Do kriminala. Do droge, prostitucije itd. Obstaja velika razlika v stopnji varnosti in kriminala med različnimi evropskimi mesti podobne velikosti. Ali med mesti v ZDA. V San Franciscu, Seattlu, Portlandu, nekoč cvetočih mestih, je danes v obsežnih predelih na ulicah varnostna in sicersnja katastrofa. Podobno v NY, odkar ga upravlja levica. Ni treba dvakrat ugibati, kakšna je dolgoletna politicno-ideoloska naravnanost uprav teh mest. Levo-liberalna. Varnost je upravičena tema politične agende. Ni nobenega razloga, da bi se državljani morali sprijazniti s poslabsevanjem varnosti. Ali da se ne bi upali svobodno sprehajati po mestu.
pepe2
Kar se tega konkretnega problema tiče, lahko druga opcija kar precej reši. Kaj pomeni živeti v nevarnem mestu, kjer je recimo priseljencev iz tretjih držav 30 ali 40 %, Slovenci sicer nimamo veliko izkušenj, imamo pa recimo izkušnjo izpred nekaj let, kjer je bilo teh nelegalnih in legalnih priseljencev pri nas manj, kot jih je zdaj. In prodaja solzivcev je narasla za 1000 %. Ali je ta številka pretiravanje?
Friderik
Ferluga, to je pa res. V ZDA, našteta mesta so dizaster.
pepe2
Janša pravi oborožite se, volivci (in predvsem volivke) Svobode pa kupujejo solzivce. Kaj naj rečemo na to?
Igor Ferluga
Center Ljubljane je tudi kulturno središče z bogato ponudbo kulturnih dogodkov v večernem času. Koncerti, gledališke predstave, opera in balet ipd. Med abonenti klasičnih koncertov je morda polovica starejše publike, mnogi pridejo na koncert peš. Ker se počutijo dovolj varne. Kako naj pričakujemo od starejših ljudi, da se bodo fizično soočili z 20 letnimi izsiljevalci in napadalci? Konkretno grozi kulturnim ustanovam v mestu, da bodo izgubila publiko, zveste abonente. In grozi ljudem, da jim bodo odvzeta pomembna veselja v zivljenju.
Dolžnost oblasti je, da skrbijo za varnost svojih državljanov, tudi s svojimi politikami glede migracij in ilegalnih migracij. Dolžnost policije in medijev, da so na strani državljanov, ne storilcev kriminalnih dejanj. In da ne skrivajo kriminalnih dogodkov. In končno, pravica ljudi, da svojo varnost postavijo kot del politične agende in izvolijo tisto politiko, ki bo varnosti in boju proti kriminalu dala visoko prioriteto.
Realist
Volilci svobode kupujejo solzivce? Pa to je nemogoče?!
"Elitna" Ljubljana postaja NO-GO cona? Podjetja se že izseljujejo zaradi zastojev na obvoznici, sedaj pa se bo zgodil še preobrat z drastičnem padcem nepremičnin zaradi kriminala.
Na viču stanovanja strmoglavljajo..
Volilci svobode, kaj naj rečem... Žanjete kar ste...
Andrej Muren
Zdaj je čas, da volilci Svobode malo zaplešejo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.