Ljudje, medtem ko gledate Kmetijo, vam kradejo milijarde!

Ob nenadejanem abonmaju v bolnišnici minuli teden sem prišel do zanimivega spoznanja. Celoten oddelek bolnikov, ki je sposoben prostega gibanja, se skupaj zbere štirikrat na dan. Ob zajtrku, kosilu, večerji in ogledu Kmetije na televiziji.

Zdaj verjamem, da, vsaj kar se zadnjega srečanja tiče, po številnih slovenskih domovih ni kaj bistveno drugače.

Med tem, za slovenske davkoplačevalce tako pomembnim opravilom, se je na informativnih programih odvijala drama, odločujoča za milijarde njihovega denarja. A zdi se, da so te številke za povprečnega Slovenca preveč imaginarne, da bi se z njimi sploh ukvarjal.

Tako ponosni na svojo uporniško naravo glas povzdignemo ob vsaki veji, posekani z našega drevesa, ko pa nam nekdo zabaranta ves amazonski pragozd, pa ne trenemo z očesom.

Velika sreča za omrežja, ki nas molzejo že desetletja je, da Slovenci trznemo zgolj na tisto, kar nas udari direktno po žepu.

O radarjih in severnih jelenih

Znameniti Kanglerjevi radarji v Mariboru, ki so cukali stotake iz denarnic prehitrih Štajercev, so na ulice brez težav prignali nekaj sto razjarjenih občanov. Kolesje črednega nagona so sicer do številčnega vrhunca vseslovenskih vstaj pognali spretni manipulatorji množic. A kljub temu je zaradi kakšnega odstotka nižjih plač v javnem sektorju in imaginarnih ciljev tipa »politiki so barabe in morajo oditi,«  v hladno noč potegnilo dvajset tisoč ljudi.

 L. Nyberg: “Krediti Save so večji, kot jih bodo kdajkoli lahko odplačali, kapital družbe je negativen, delnice ničvredne, Kljub temu vodstvo v planu prestrukturiranja predlaga, da obstoječi lastniki obdržijo kar 23 odstotkov podjetja. To je navadna subvencija, ki jo plačajo davkoplačevalci, in v drugih državah tega sploh ne bi predlagali. Kako je to mogoče v Sloveniji?”

Ko pa nam ugledni menedžer iz najmanj korumpirane države na svetu jasno, enostavno in nazorno razloži, kako nas elita že vso tranzicijo obira za milijarde družbenega premoženja, tega predrzneža naženemo nazaj v Skandinavijo, kjer naj svoje nauke raje prodaja severnim jelenom.

Za višek cinizma pa bo poskrbljeno v TV dnevnikih čez nekaj mesecev, ko se bodo oblastniki ponovno sklicevali na skandinavski zgled, katerega bi slovenska družba morala posnemati in mu slediti.

Ja, skandinavski modeli so za Slovenijo vrhunska rešitev, vse dokler jih dejansko ne uvozimo v domačo splošno prakso.

O gospodarjih in hlapcih raje v Kmetiji

Ob vsem tem človek Slovencem težko zameri, da jim je tovrstnega norčevanja enkrat vendarle dovolj. Da burleske o gospodarjih in njihovih hlapcih raje kot v TV dnevniku gledajo v Kmetiji.

Tam je vendarle vse skupaj za odtenek pristneje in bolj sproščeno, tu in tam pa pred oči zaide tudi kakšna gola okroglina ali vsaj »ljubavni tepih«.

A elite iz ozadij od davkoplačevalcev točno to tudi želijo. Da nič ne vidijo, nič ne slišijo in da jim je čim manj mar, kaj kdo počne z njihovim denarjem.

Oni so njegovi najboljši upravljalci, kar so navsezadnje dokazali v desetletjih socialističnega planskega gospodarstva.

Točno takšno državo - zaprto, izolacionistično, od vsega tujega ograjeno, si želijo tudi danes.

Vsaj to jim več kot odlično uspeva.