Lotrič: Oslabitev podjetij je nekaj, česar si Slovenija nikakor ne sme privoščiti

Državni svetniki so na 23. seji Državnega sveta Republike Slovenije med drugim obravnavali pobudo državnega svetnika Marka Lotriča v zvezi z interventnim zakonom o krizni shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo: Vlada Republike Slovenije naj v najkrajšem možnem času pripravi interventni zakon o krizni shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, ga vloži v zakonodajni postopek in s tem omogoči njegov sprejem še pred koncem leta 2024.

Predlagatelj je poudaril, da obrtniki in podjetniki, povezani v obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu, opažajo, da se napovedi glede upada naročil in zmanjšanega obsega poslovanja pri podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo, že uresničujejo. Če se želi ohraniti delovna mesta in kadre, je nujno še pred pripravo in sprejetjem stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo sprejeti interventni zakon, ki bi omogočil, da se pravico do čakanja na delo ali subvencioniranega delovnega časa lahko uveljavi že za december 2024 in za prvo četrtletje 2025. Zato je ključnega pomena, da Vlada Republike Slovenije v najkrajšem možnem času pripravi interventni zakon o krizni shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, ga vloži v zakonodajni postopek in s tem omogoči njegov sprejem še pred koncem leta 2024. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije podprli.

Ključnega pomena je, da Vlada Republike Slovenije v najkrajšem možnem času pripravi interventni zakon o krizni shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, ga vloži v zakonodajni postopek in s tem omogoči njegov sprejem še pred koncem leta 2024. 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je 9. decembra - na podlagi ankete, ki so jo oktobra opravili med svojimi člani – na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) naslovila poziv k takojšnjemu sprejetju interventnega zakona o stalni krizni shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo z namenom ohranitve delovnih mest in usposobljenega kadra v teh podjetjih. Ministrstvo za delo sicer pripravlja predlog zakona, s katerim naj bi se vzpostavila stalna krizna shema skrajšanega delovnega časa za ohranitev delovnih mest v primeru nepredvidljivih okoliščin, ki naj bi bila sprejeta v prvem trimesečju leta 2025. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na seji 21. novembra v zvezi z navedenim predlogom zakona sprejela pobudo, ki jo je naslovila na MDDSZ in ga pozvala, da naj se navedeni predlog zakona vloži v zakonodajni postopek v takšnem časovnem okviru, da bi lahko začel veljati najkasneje s 1. januarjem 2025. MDDSZ je prav tako pozvala k odzivu na pobudo v osmih dneh, a odgovora še ni prejela.

Stanje, v katerem se je znašlo slovensko gospodarstvo, je zelo resno

“Nedvomno je nujno čim prej sprejeti tudi stalno krizno shemo skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo,” poudarja Marko Lotrič in hkrati ocenjuje, da bodo učinki zakona, ki ga pripravlja MDDSZ in ki naj bi v najbolj optimističnih okoliščinah zaživel šele v drugem četrtletju 2025, za trenutno situacijo, v kateri se nahajajo številna podjetja, prepozni. “Če se želi ohraniti delovna mesta in kadre, je zato nujno že pred tem sprejeti interventni zakon, ki bi omogočil, da se pravico do čakanja na delo ali subvencioniranega delovnega časa lahko uveljavi že za december 2024 in za prvo četrtletje 2025,” je državni svetnik v obrazložitve pobude opozoril, da gre za ukrepa z omejenim trajanjem, ki bosta slovenskemu gospodarstvu pomagala ohraniti konkurenčnost. Kriza po njegovih besedah namreč ne bo prizadela samo tistih, ki so vezani na avtomobilsko industrijo, pač pa bo negativno zaznamovala celotno gospodarstvo. “Oslabitev podjetij je nekaj, česar si Slovenija v današnjih časih nikakor ne sme privoščiti, še zlasti zato, ker je bitka s časom danes bolj silovita, kot je bila kadarkoli v preteklosti,” je opozoril in dodal, da je stanje, v katerem se je znašlo slovensko gospodarstvo, zelo resno - četudi uradna statistika, ki se vedno nanaša na pretekle dogodke, tega še ne potrjuje.

Skoraj 35 odstotkov podjetij, ki so vezana na avtomobilski trg, je že septembra 2024 beležilo do 30-odstotni upad naročil, v decembru 2024 pa se slika drastično poslabšuje.

Na terenu je namreč že moč čutiti močno poslabšanje razmer, kar jasno nakazujejo tudi rezultati prej omenjene ankete OZS, ki je pokazala, da je skoraj 35 odstotkov podjetij, ki so vezana na avtomobilski trg, že septembra 2024 beležilo do 30-odstotni upad naročil, v decembru 2024 pa se slika drastično poslabšuje. Kar 68 odstotkov sodelujočih v anketi ocenjuje, da bo moralo brez pomoči države odpuščati delavce, kar pomeni večanje brezposelnosti, predvsem pa izgubo kvalificiranega kadra, ki ga po koncu krize ne bo lahko nadomestiti. Nenazadnje je ključnega pomena tudi to, da se z vsebino interventnega zakona, ki mora biti sprejet čim prej, zajame vse dele gospodarstva – tudi mikro, mala in srednja podjetja, saj se razmere za poslovanje poslabšujejo za prav vse segmente gospodarstva.

Gorenšček: shemo naj se čim prej pripravi, kajti kriza že trka na vrata

Že v prvi polovici novembra smo pisali, da je na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podprla namero priprave sistemskega zakona o skrajšanem delovnem času, pri čemer se je zavzela za čimprejšnjo pripravo tega zakona. GZS se prav tako zavzema za kriterije za sprožitev mehanizma skrajšanega delovnega časa na ravni posameznega podjetja. Generalna direktorica Vesna Nahtigal je bila glede tega predloga jasna: »Takšen ukrep potrebujemo še posebej v trenutnih razmerah. V času covidne in energetske krize se je izkazal za učinkovit način blažitve gospodarskih pritiskov. Obenem vlado pozivamo naj pospeši sprejem zakona, da bi ta začel veljati, če je le mogoče, že s 1. januarjem prihodnje leto.« GZS tudi sicer predlaga, da po vzoru dobrih praks, tudi iz tujine, ministrstvo v shemi jasno opredeli kriterije za sprožitev mehanizma skrajšanega delovnega časa na ravni posameznega podjetja. Tudi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček nam je takrat pojasnil, da so ponovili pričakovanje, da se shemo čim prej pripravi, kajti kriza že trka na vrata. V teh dneh je tudi opozoril, da se pogosto meša stalno in interventno shemo – interventna shema se namreč nanaša na točno določeno krizo, stalna pa se piše v mirnodobnem času in nastopi v primeru morebitne krize.

Pomembno je, da se pospeši s pripravo stalne sheme, sicer bo treba sprejeti interventni zakon. “Te vsebine so bile že predhodno zapisane v interventnem zakonu, trajna shema je sestavljena iz vsebin interventnih zakonov ob krizah – vendar to še nikoli do sedaj ni bilo sprejeto kot sistemski zakon,” je Gorenšček pojasnil in opomnil, da jim je znano, kako bi moral zakon učinkovati in je tudi že preizkušeno. Po njegovih besedah so novi le vstopni pogoji. Sistemski zakon torej govori, da se shemo uporabi ob različnih priložnostih, kot je na primer gospodarska kriza ali naravna katastrofa itd. – kar pomeni razlog za sprožitev sheme. Treba pa se je še dogovoriti in zapisati, kateri so pogoji, ki izkazujejo, da je nastopila kriza.