»Luke Dončići« slovenske politike
Selekcija je izbor. Izbor najboljšega. Tako je ta svet urejen od Adama in Eve naprej. Zato je v krogu življenja lev postavljen višje od polža in zato je gospodar planeta človek. V starih časih, preden je izbruhnila svoboda, smo temu rekli krona stvarstva.
Seveda so vedno tudi izjeme. A izjeme vedno potrjujejo pravilo. Težava je, ko pride preveč izjem in postanejo izjeme pravilo. To se je zgodilo v zadnjih dveh desetletjih v slovenski levi politiki. Leva politična elita je danes polna nerazgledanih in neizobraženih politikov, ki nimajo niti osnovnega političnega talenta. V vladi je najbolj razumen in sposoben politik Matjaž Han, ki ima samo triletno trgovsko šolo. Kaj podobnega bi težko našli v katerikoli vladi na svetu. Ima pa Han smisel za politiko in dolgoletne izkušnje.
Če je elita pokvarjena, niso pokvarjeni tudi navadni ljudje.
Negativna selekcija

Da je vsaka slovenska leva vlada intelektualno slabša od prejšnje, je kriva negativna selekcija. To je v državi uveljavil Milan Kučan z novimi obrazi, ki niso »umazani«. Začelo se je s tremi »novimi« strankami, ki so izšle iz Zveze komunistov (1990) in z »neobremenjenim« Janezom Drnovškom (1992). A v nekaj letih je kadra zmanjkalo in je ostala samo še všečna zunanja podoba. Prišla sta »lepa in mlada« Borut Pahor in Katarina Kresal (2008), ki sta povsem prepustila državo in vlado, če citiramo Pahorja, stricem iz ozadja. Za njima tudi videz ni bil več pomemben, ostala je samo še novost. Za uspeh Jankovića, Bratuškove, Cerarja, Šarca in Goloba je bilo dovolj samo še dvoje: da so bili različni od predhodnika in da so bili proti Janši. Mediji sploh niso problematizirali, da so bili od prvega do zadnjega popolni zelenci v politiki, ampak so jih vse opisovali kot čudežne dečke, politične Luke Dončiće. Ali novinarji tudi svoj avto peljejo k mehaniku, ki nima nobene izkušnje?
Svoje je dodala Kučanova zlohotna beseda strankokracija, ki je v svojem bistvu nedemokratična in protiustavna, in so jo za njim začeli ponavljati vsi. Posledično so se nahujskani ljudje začeli še bolj zmrdovati nad politiko. Plače politikov so postale mizerne, bistveno nižje od direktorskih plač. S tem so še dodatno zmanjšali krog ljudi, ki so pripravljeni vstopiti v politiko. Pošteni ne bodo delali pod ceno, pokvarjencem pa je za plačo vseeno, če si z nakupom ene stavbe lahko politiki razdelijo več milijonov provizije.
Samozavest
Ljubosumje v narodu, ki je pregovorno znano, se je v času rdeče negativne selekcije zadnja desetletja razbohotilo. Že velikokrat sem omenil, kaj o tem govorijo psihologi, psihoterapevti in sociologi: ljubosumje na soseda je znak slabe samopodobe. Nizke samozavesti. Pomanjkanja ljubezni do samega sebe. Nacija lahko to bolezen ozdravi samo tako, da se začne zavedati svoje lastne vrednosti. S poudarjanjem dobrega v svoji zgodovini. Mi imamo odlično izhodišče: vsenarodno zmagovito vojno nad eno od največjih armad Evrope, ki nam je z minimalnimi žrtvami priborila neodvisnost. Redke nacije imajo v svoji zgodovini tako velik dogodek, na katerega so lahko upravičeno ponosne.
Iz tega razmišljanja je nastal tudi tednik Domovina. Vzgib je bila moja kolumna z velikim odmevom, na podlagi katerega sem prišel do ideje o rojstvu nove revije. Februarja 2021 sem opisal, kako so tujci od Napoleona do Tita videli Slovence: kot izjemno nravne, čiste in poštene. Taki opisi so se z letom 1945 prenehali.
Danes imamo o sebi povsem drugačno mnenje. Da smo nevoščljivci, majhni, nesposobni. A to ni res. Seveda nismo več tako pošteni in nravni kot leta 1941. Še vedno pa je treba poudariti, da z ljudmi v resnici ni nič narobe. Če je elita pokvarjena, niso pokvarjeni tudi navadni ljudje. Če vladajoča leva vlada v žepe pospravlja milijone, če manipulira s svojo izobrazbo in če brezsramno laže, ko gre za predvolilne obljube, Slovenci nismo nič krivi. Posebej ne tisti, ki na volitvah ne sledimo medijski propagandi. Sam Slovence vidim kot marljive, prizadevne, uspešne in poštene. Prav je, da smo na to ponosni.
Politična smetana se menjuje, narod pa ostane.
Domovina 137 v digitalni obliki

Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

10 komentarjev
Andrej Muren
Plače politikov pri nas res niso velike in so zato slednji še bolj nagnjeni h korupciji. Vendar lahko rečem, da sem tudi takrat, ko sem bil najbolje plačan, imel le pol povprečne poslanske plače. Za še enkrat večjo plačo bi z veseljem bil poslanec.
Drži pa, da imamo pri nas politiko negativne kadrovske selekcije. Vendar se ta ni začela šele s Kučanom, ampak že leta 1945, ko so iz host pridrli partizanski divjaki. Kučan je tako politiko le nadaljeval. Ne moremo pa mimo dejstva, da naše delovno ljudstvo pač voli te slabe politike, čeprav, roko na srce, ima na vsakih volitvah na izbiro tudi boljše. Ampak kar po inerciji voli najslabše.
nejo
"Ali novinarji tudi svoj avto peljejo k mehaniku, ki nima nobene izkušnje?"
Ponavadi dajem hujšo primerjavo. Glede na to, da so SFRJ zagonili komunisti, ljudje pa v Sloveniji volijo naslednike komunistov in pretežno leve stranke, precejkrat zapišem, da je to podobno, kakor da bi nekdo za operacijo zahteval kirurga, ki ima največ smrtnih primerov.
Friderik
Sem šel na koledar od Družine pogledat, če ni kakšen praznik na vidiku, ko sem prebral " marljiv, pošten, prizadeven, uspešen" in tako dalje, narod. Lepo vas prosim, popolnoma nič drugačni nismo od vseh ostalih narodov v Evropi. Gensko smo si najbolj podobni z Belorusi in tam okoli ( se moram izogniti, da ne rečem Rusi, da ne bo kdo dobil ošpice), kulturno smo pa dediči A-O monarhije. Ta nam je vcepila vrednostni sistem, ki smo ga kasneje malo pobarvali z balkanskimi navadami in šegami. Dolgočasno dunajsko kuhinjo smo obogatili s čevapi, pleskavicami, prebrancem ....palinko, ki nam je nažirala možgane smo pa že prej imeli svojo. Nevarno je o sebi misliti, da si " izvoljeni rod, kraljevo duhovstvo", da se ti ne zgodi tako, kot Izraelcem, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno, tudi ubijanje otrok in žena.
Skratka, nič posebnega nismo in najbolje je, da se tega zavedamo, ker je realnost edini zanesljivi vzvod, da kaj naredimo iz sebe. Če imamo ob tej rodnosti še čas. Po moje ga nimamo.
Friderik
Zdaj sem šele videl, da ima Luka Dončič počečkane roke.
baubau
No, v demokraciji imajo po definiciji pravico do besede in sodelovanja oz. možnost uporabljati pasivno IN aktivno volilno pravico vsi odrasli oz. polnoletni državljani-vsi ti lahko volijo in so izvoljeni ne glede na njihovo formalno izobrazbo. Najverjetneje bi nam šlo precej bolje, če bi nam vladali le ljudje z zdravo kmečko pametjo namesto močno omejenih praznoglavcev z vsemogočimi pretežno socialistično družboslovnimi diplomami in doktorati. M. Han ima za razliko od drugih levih še skoraj največ zdrave pameti pa čeprav bolj knapovske. Formalna izobrazba nič ne velja, če zraven ni te in za ljudi odprtega srca.
Johan
Lepo bi bilo, če bi ostal pri prvem stavku. Logično in razumsko bi bilo, če bi nadaljeval v smislu, da so izvoljeni tisti, ki dobijo več glasov (in, ki uživajo več (strankinega) zaupanja. In, da je treba voljo večine (ki je volila) spoštovati. Pa si malo zašel, tako kakor večkrat.
Peter Klepec
Hja, Slovenci z upravljanjem samih sebe nimajo prevec srecne roke. Najbrz so prevec srcni in premalo razumski. V 1200 letih svojega obstoja na tem teritoriju se jim je razvil samoohranitveni instinkt v naddrzavi. Od Karla Velikega in Svetega Rimskega Cesarstva, z Habsburgi vred, pa konec koncev tudi v Yugi. Brez tega prilagoditvenega instinkta bi ze davno izginili, tako kot kopica drugih v Evropi. Ne gre za hlapcevstvo, gre za spretnost v izogibanju problemov. Slovenci so imeli v teh vec kot tisoc letih izjemno sreco, da so se vojne in prepihi dogajali drugje, tukaj v kotu med Alpami in nedostopnim morjem nasilne armade niso sle niti mimo, kaj sele, da bi kaksno skodo naredile.
Ampak, naenkrat so pa Slovenci prisiljeni same sebe vladat. Ceprav tega globoko v srcu niti nocejo. V bistvu bi se najraje obesili zadaj na voz, ki pa mora iti v pravo smer. Osamosvojitev je zato pomenila frustracijo, ker na lepem ni bilo ne voza, ne kocijaza. On zato je bila odlocitev za EU tako evforicno sprejeta. Spet je bil voz in se kocijaz na voljo. Ampak ta EU ni tak voz kot prej. Pri tem vozu se ni mozno enostavno usesti zadaj na stango in se peljat. Treba je sam sebe upravljat. In tega Slovenci niso ne vajeni, niti tega ne znajo.
Resitev je na vidiku: Zdruzene Drzave Evrope! Tam ne bo treba imeti ne svoje vojske, ne zunanje politike, ne valute in fiskalne politike, vse to bodo naredili drugi. Potem se bomo lahko samo prepirali okoli clochmerlovskih detajlov, kar pa ne bo moglo nicesar pokvarit, bo pa zadovoljilo slovensko duso.
Johan
Pozabil pa si napisati, da nas čaka še veliko dela s (po)spravljanje.
Igor Ferluga
Brez optimizma je težko shajati, a vendar - v demokraciji ima ljudstvo praviloma takšno oblast kot si jo služi. In si ne more kar tako oprati roke, češ, mi smo že fajn, samo politiki pa ... Drži pa, da ljudstvo ni
amorfna homogena gmota. Kot tudi politiki niso vsi isti. Gotovo so v Slovencih še potenciali dobrega. Vsak je najprej odgovoren zase, da bodo ti potenciali rastli in da zlu ne pri sebi, ne v svoji okolici, ne bo odpiral vrat.
Johan
Kakšna je že ta, "amorfna" pa "homogena"...?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.