Madurova Venezuela: luč, ki za slovensko Levico še vedno gori

Da je podpora režimu Nichlasa Madure v stranki Levica visoka, vemo že dolgo. Ko se je njen mladi up vrnil iz opazovanja lanskih lokalnih volitev, je bil navdušen. Na trenutke se je počutil kar neprijetno, ko je videl, »kako zelo zaostajamo za naprednim sistemom, ki ga imajo v Venezueli«, je dejal. Tudi Violeta Tomič in Miha Kordiš sta se iz države vrnila z močnim zgledom, kakšno Slovenijo nameravata graditi. Slednji je ob burnem dogajanju v državi pretekli teden na Facebooku zapisal takole:

Dajte mu Fulbrightovo štipendijo. pic.twitter.com/mfzxCBONKf

— Libertarec (@Libertarec) 24 January 2019

Prav čudno, da ob vsej odvisnosti koalicije od Levice, Slovenija še ni stopila v bran tovarišu Maduri ... Naivno bi bilo misliti, da nekdo, ki je poslanec, celo z lastno izkušnjo te države, razmer v njej ne spremlja ali ne pozna. Zato velja pobližje pogledati vso bedo zgornjih izjav. Razumnemu človeku je takoj jasno, da si stranka za zgled jemlje državo, ki komaj še premore to ime in kjer deluje le še – propad.

90 % prebivalstva živi v revščini, 80 % prebivalstva nima zadostnega dostopa do hrane, skoraj ni zdravil, v bolnišnicah zdravijo le najbolj podhranjene otroke, trgovine so prazne.

Venezuelski eksodus

Veste, Venezuela je uradno demokratična država. A kljub temu ji vlada socialistični diktator. Njegova brezobzirna represija ima za posledico na tisoče samovoljnih aretacij, pregonov vojaških sodišč, mučenj in drugih zlorab zaprtih. Vlada z vojsko, brez opozicije. Opozicijske politike zapira, ne smejo sodelovati na volitvah tega »naprednega sistema«. Ko v državnem zboru dobi večino, se ukine državni zbor. Država vladata kriminal in korupcija, inflacija naj bi po napovedih Mednarodnega denarnega sklada letos dosegla 10 milijonov odstotkov. Država je v največji krizi v vsej svoji zgodovini, ki sedaj traja že skoraj 20 let. Predstavljajte si to lepo življenje, v katerem vas prav lahko mimogrede ubijejo, če ste preveč kritični do oblasti. Če seveda prej ne umrete od lakote ali bolezni.

90 % prebivalstva živi v revščini, 80 % prebivalstva nima zadostnega dostopa do hrane, skoraj ni zdravil, v bolnišnicah zdravijo le najbolj podhranjene otroke, trgovine so prazne. Država vodi po številu umorov, stopnja samomorov med starejšimi naglo raste. Od leta 2014 je državo zapustilo več kot 3 milijone ljudi.

Po logiki je bila za Kordeža tudi slovenska osamosvojitev državni udar skrajne desnice. Situacija je vendar izjemno primerljiva.

Ta skrajna demokracija

In potem pride Juan Guaidó, človek ki želi državo vrniti ljudem, vrniti v demokracijo. Ki si prizadeva le za svobodne volitve, ne za kakšno avtoritarno vladavino. Še konservativec ni, le socialni demokrat, pa je že »skrajna desnica«. A verjetno res gre za »skrajnega desničarja«, če se zavedamo, da je za Levico skrajno desno vse, kar je bolj desno od nje same, pa četudi gre le za poziv k demokraciji, zahtevo po svobodnih volitvah, željo državo postaviti zopet na svoje noge. Po logiki je bila za Kordeža tudi slovenska osamosvojitev državni udar skrajne desnice. Situacija je vendar izjemno primerljiva.

Pa še nekaj bi bilo dobro razčistiti. Državni udar je hiter, nasilen prevzem oblasti, ne pa miroljubno prizadevanje za poštene svobodne volitve. Prej torej tisto, kar se je pri nas zgodilo po vojni, kot to, kar se danes dogaja v Venezueli. A skrajni levičar bo verjetno na vse pretege, ne glede na izbrana sredstva, podpiral skrajnega levičarja.

Ko gre enkrat za podporo nasilju, diktaturi, korupciji, kriminalu … namreč lahko govorimo le še o skrajnostih. In to je tista luč, kateri po besedah Violete Tomić želijo slediti tudi v levici. Prav kmalu bo šlo zopet za glasove - premislite, ali si res želite Venezuelske prihodnosti.