Maja Weiss in Nataša Konc Lorenzutti: "Vsakdo ima pravico do svoje zgodbe." (2. del)

V prvem delu intervjuja sta sogovornici, režiserka Maja Weiss in pisateljica Nataša Konc Lorenzutti predstavili svoj celovečerni dokumentarni film z naslovom Zajeti v Izviru – Slovenski otroci Lebensborna. V njem so predstavljene pretresljive zgodbe štirih slovenskih otrok, ki so bili del nacističnega rasnega eksperimenta v času druge svetovne vojne. V današnjem pogovoru pa spregovorita o boleči temi slovenske razdeljenosti, o aktualnih družbeno političnih razmerah doma in po svetu, pa tudi o dogajanju na frankfurtskem knjiženem sejmu. Ponujata nam tudi edinstven in v medijih ne velikokrat viden, ženski pogled na aktualne vojne.

Maja, vi se v svojih filmih lotevate najrazličnejših tem, s katerimi se identificirajo različni politični poli ... Z nekim filmom vas skorajda glorificirajo, potem pa jih spravite v zadrego z naslednjim projektom … Smo Slovenci nagnjeni k temu, da najdemo neko svojo ekipo, za katero navijamo in si pravzaprav ideološko lastimo neke teme? Ste čutili to napetost pri ustvarjanju?

Maja: To sem čutila, ta težava obstaja. Tudi neke zamere v ozadju, ki niso nujno niti izrečene. Ampak včasih tudi so, direktno in pikro. A jaz ne morem biti nekaj drugega, kar sem. Mislim, da je naloga umetnika, da raziskuje in ustvarja tisto, kar ga zanima, in da je svoboden ter odprt. Zanimajo me različne teme, na eni strani vera in religija, na drugi LGBT.

Tudi v osebnem življenju imam dobre prijatelje iz obeh »taborov«. Verjamem, da je na svetu dovolj prostora za vse, je pa potrebna strpnost in spoštovanje z obeh strani.

Bi morda lahko, vsaj neke zgodovinske teme, ki so nenazadnje že oddaljene časovno, izvzeli iz teh ideoloških bojev in bi bile pač preprosto povedane tako kot so se zgodile in skozi oči tistih, ki so se jim zgodile?