Manfred Weber: "Ključen za nas je evropski način življenja, utemeljen na demokraciji, svobodi, vladavini prava."

Foto: manfredweber.eu
POSLUŠAJ ČLANEK

Ob robu študijskih dni Evropske ljudske stranke v Splitu smo spregovorili z Manfredom Webrom, voditeljem stranke in njenih poslancev v Evropskem parlamentu. V Sloveniji so članice Evropske ljudske stranke SDS, NSi in SLS.

Politično kariero je začel na Bavarskem, kjer je bil leta 2003 z 29 leti najmlajši poslanec v Bavarskem parlamentu. Od leta 2014 je evropski poslanec, kjer je bil prav tako najmlajši vodja poslancev EPP v zgodovini. Na volitvah leta 2019 je bil vodilni kandidat Evropske ljudske stranke in ker je stranka volitve zmagala, bi moral postati predsednik Evropske komisije, a je bila namesto njega na to mesto postavljena Ursula von der Leyen.

Obveščeni ste o razmerah na slovenski javni radioteleviziji in njeni »depolitizaciji«, umikanju novinarjev z nekaterih vidnih mest. Kako razumete situacijo in kaj lahko ELS naredi v zvezi s tem? 

Osnovni temelj Evropske unije je vladavina prava. To mora biti zagotovljeno. Skupaj z našimi političnimi sopotniki se borimo za mehanizem za spoštovanje vladavine prava, da jasno pokažemo, da se Evropska unija bori za zaščito teh principov. To nam je vsem skupno. 

Trenutno potrebujemo oceno dogajanja, ki je neodvisna od politike. Za to je potreben neodvisen mehanizem, ki bo podal pošteno oceno dogajanja. In to pričakujem od Evropske komisije – da poda pošteno oceno dogajanja. 

Migracije so trenutno ena najbolj vročih tem Evrope. Evropa je to jesen sprejela pakt o migracijah. Za ELS je bilo zelo pomembno, da je bil sprejet pred evropskimi volitvami prihodnje leto. Zakaj je bilo to do sedaj praktično nemogoče? Zakaj Evropa ni zmogla doseči dogovora, da bi obvladovala migracije na svojem ozemlju, in kaj pričakujete, da se bo spremenilo s tem paktom? 

Pričakujete večje število deportacij tistih migrantov, ki jim ne bo odobren azil, glede na to, da se to do sedaj praktično ni dogajalo? 

Nelegalne migrante je treba poslati domov in število novih prihodov v Evropo se mora zmanjšati. To sta dve ključni zahtevi v tem trenutku, vendar pa za to potrebujemo politično voljo. To lahko naredimo. Ljudje nas sprašujejo, če smo brez moči. Nismo. To se je pokazalo na primeru Belorusije. 

Nelegalne migrante je potrebno poslati domov in število novih prihodov v Evropo se mora zmanjšati. To sta dve ključni zahtevi v tem trenutku, vendar pa za to potrebujemo politično voljo

Ko je Lukašenko zlorabljal migrante kot politično orožje, smo to zaustavili. Na poljski in litovski meji se napadi ne dogajajo več. To lahko naredimo. Podobno rešitev smo dosegli tudi z Erdoganom leta 2015. Če smo združeni, to lahko naredimo. 

Podobna situacija je zdaj s Tunizijo, kjer imamo dogovor, za katerega sem zelo hvaležen Ursuli von der Leyen in Georgii Meloni za njun trud pri končnem oblikovanju dogovora. Zdaj pa je čas, da se pokaže jasna odločenost s strani vseh evropskih voditeljev. Pomenljivo je, da nemški kancler Scholz ni nasprotoval temu dogovoru. 

Evropska levica, socialisti in zeleni trenutno še niso pripravljeni prevzeti odgovornosti in dati ustreznih odgovorov. Evropska ljudska stranka je zavezana temu dogovoru in se ga držimo, ga podpiramo, potrebujemo pa celotno podporo vseh evropskih voditeljev. 

Ko sva že pri socialistih in zelenih. Celo znotraj Evropske ljudske stranke se pojavljajo glasovi, da imajo volivci pogosto težavo ločevati Evropsko ljudsko stranko od njenih evropskih koalicijskih partnerjev socialistov, liberalcev in zelenih. Kaj lahko ELS ponudi krščansko-demokratskim volivcem na prihajajočih evropskih volitvah? 

Na področju migracij je jasno. Socialisti v evropskem parlamentu so glasovali proti financiranju varovanja zunanjih meja, tudi izgradnji ograje, če je to potrebno. Prav tako se niso pripravljeni ostro postaviti proti tihotapcem z ljudmi. Zakaj, vprašajte vašo zunanjo ministrico Fajonovo. 

Podobno je pri dogovoru o migracijah. Niso pripravljeni narediti ustreznih pravil in protokolov, da lahko nadzorujemo razmere, če nas izsiljujejo zunanje sile, kot je Lukašenko. 

Rešitev je pripravljena in s strani socialistov, tudi slovenskih poslancev, vidimo nasprotovanje. Mislim, da je prav, da ti poslanci doma odgovorijo, zakaj ne podpirajo razumne rešitve in s tem tvegajo, da ne dosežemo dogovora o migracijah, kar bi bila voda na mlin desničarskim ekstremistom po vsej Evropi, če tega problema ne bomo zmogli rešiti. 

To je samo eno konkretno vprašanje. Mi smo povsem zavezani zelenemu prehodu in boju s podnebnimi spremembami. Naša predsednica komisije Ursula von der Leyen to konkretno izvaja. A hkrati se ob zakonodaji, ki ureja varovanje narave, okoli katere potekajo ostre debate, zavedamo tudi, da je treba pri tem vprašanju vključiti tudi kmeta. Menimo, da se je s kmeti treba pogovarjati, jim prisluhniti, jih upoštevati in vključiti v te rešitve. Ne pa kot denimo Franz Timmermans in drugi na levici, ki kmetom solijo pamet in jih oštevajo. To ni naš način izvajanja politike, če izpostavim le dva vidika. 

Ko sva že pri zelenem prehodu: Evropska unija je napovedala prepoved prodaje motorjev z notranjim izgorevanjem po letu 2035. Hkrati pa Evropska ljudska stranka poudarja, da ni glas le mestnega prebivalstva, ampak tudi podeželja, ki je marsikje praktično povsem odvisno od prevoza z avtomobili, ki pa so, ko govorimo o električnih, trenutno precej nedosegljivi srednjemu razredu. Vas skrbi, da bi rešitve zelenega prehoda onemogočile mobilnost ljudem srednjega in nižjega sloja? Bo zeleni prehod uničil evropski srednji razred? 

ELS je glasovala proti prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem po letu 2035. To je velika napaka, ki bo vzela ogromno delovnih mest po Evropi, tudi v Sloveniji, ki je pomemben dobavitelj avtomobilske industrije. Ta delovna mesta bodo šla Kitajcem, ki so vodilni pri tej tehnologiji. To je neumno. Žal imajo liberalci, socialisti, zeleni in levica večino v evropskem parlamentu, proti nam, krščanskim demokratom. 

Zato je primarno vprašanje zanje, tudi denimo za slovenskega premierja, ki pripada stranki liberalcev, zakaj so glasovali za prepoved motorjev z notranjim izgorevanjem, kar bo jemalo delovna mesta v Sloveniji. 

Prav ocenjujete, da so električni avtomobili dražji, kar pomeni tudi socialno vprašanje. Mobilnost ne sme postati socialno vprašanje. Treba jo je zagotoviti vsakomur. Zato se mi zavzemamo za odprt tehnološki proces, s katerim lahko dosežemo zadane cilje – za razliko od levice, ki se zagovarja ideološke rešitve. 

Foto: Tobias Koch, manfredweber.eu

ELS je pogosto glasna proti desničarskemu populizmu. Ali po volitvah 2024 – posebej v primeru, če bi desne stranke zbrale več podpore, kot jo imajo trenutno – vidite možnost Evropske ljudske stranke za morebitno koalicijo s strankami desno od sebe ali je to za ELS nekaj nesprejemljivega? 

Na naslednjih evropskih volitvah se borimo zase. Imamo jasen načrt za prihodnost. Zavedamo se, da potrebujemo odgovore na digitalizacijo, podnebne spremembe, varnost, zaščito zunanjih meja, migracije. Glede tega imamo jasne ideje, kako to doseči. Smo pragmatični in gradimo mostove. Mi ne delimo družbe, ampak združujemo. To je v našem DNK. Za to se borimo. To tudi pomeni, da pri ekstremizmih potegnemo rdečo črto – pri vseh, ki ne spoštujejo ideje združene Evrope, ki niso pripravljeni podpirati Ukrajine ali niso pripravljeni spoštovati vladavine prava kot temeljnega principa. Vsi ti, ki so za to rdečo črto, nikoli ne morejo biti partnerji ELS. 

Mi kot ELS zagovarjamo in branimo to, kar smo zgradili. To je krščansko-demokratska Evropa, kot so jo utemeljevali Adenauer, Schuman, De Gasperi. To je naša Evropa, ki jo bomo branili pred ekstremisti. 

So vse stranke, ki se nahajajo desno od ELS, ekstremistične ali je s kom morda možno vzpostaviti zavezništvo? 

Vsekakor. Veliko strank desno od ELS je jasno pro-evropskih, spoštujejo vladavino prava in podpirajo Ukrajino. To so trije principi, ki smo jih postaviti. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi strankami, ki spoštujejo te tri osnove. 

Ena izmed kriz, s katero se sooča Evropa, je tudi demokratska kriza, za katero pa se zdi, da ni prav visoko na agendi – niti na agendi ELS, sodeč po razpravah in tematikah na nedavnih študijskih dnevih vaše stranke. Kakšno stališče ima ELS glede demografije in ali se borite za kakšne konkretne rešitve? 

Gre za dokaj novo tematiko na evropski ravni. Družinska politika je stvar držav članic. Na ravni Evrope pa se pojavlja kratek čas, a tudi tukaj se lahko v ELS pohvalimo s tem, da je Ursula von der Leyen odprla komisarsko mesto, ki je celo podpredsedniško mesto v komisiji, namenjeno demokratičnemu razvoju in demografiji. Ponosni smo, da vodimo ta proces. 

Mislim, da je ključno, da družinam olajšamo premagovanje različnih izzivov, s katerimi se soočajo. To je sodobna ideja močne družine, ki jo je treba podpreti. Če Evropa pri tem lahko pomaga, mora zagotovo to tudi storiti. 

Predsednica parlamenta Roberta Metsola hkrati poudarja, da je Evropska ljudska stranka za vsakogar in ki ne bo nikogar pustila na cedilu, po drugi strani pa naj bi ELS še okrepila zavezanost svojim vrednotam. Je ELS stranka za vsakogar in hkrati za nikogar, ker skuša nagovarjati preširok spekter? Ali je mogoče nagovarjati vsakogar in ohraniti močne temeljne vrednote? 

Sem z Bavarske, kjer smo v CSU navajeni biti resnično ljudska stranka. Ni ideja, da vključuje vse, od skrajno levih do skrajno desnih. Mi smo desnosredinska stranka. Ideja je, da imamo odgovore za podjetnike, delavce, študente, kmete, ljudi s podeželja in iz mesta. Predstavljamo celotno družbo, ne zgolj nekega segmenta družbe. To počnemo tudi na evropski ravni, še posebej uspešno v osrednji in vzhodni Evropi. 

Poglejte Hrvaško, Romunijo in Baltske države, kjer smo v vodstvu. Mi združujemo vzhod in zahod ter sever in jug v duhu enotnosti. Skupaj to lahko dosežemo. Zato se je v prihajajočih mesecih treba zavedati, da obstajajo politiki, ki pridobivajo z delitvijo družbe, ustvarjanjem sovražnika, populisti, ekstremisti. Te je treba ustaviti. Družbo je treba povezati. 

Potrebujemo tako zaščito okolja kot industrijo. Samo s povezovanjem in zbliževanjem razlik lahko uspemo in to je ideja ljudske stranke. 

ELS je znana po veliki raznolikosti – velike razlike so med članicami z vzhoda in zahoda. Katere so vendarle ključne vrednote, ki vse te stranke in različne poslance povezujejo v tej skupini? 

Smo največja skupina, ki ima poslance iz prav vseh članic, hkrati pa smo med najbolj enotnimi skupinami, ko gre za glasovanja. Enotnost deluje tudi v tako veliki skupini, ker imamo skupno razumevanje. 

Ključen za nas je evropski način življenja, utemeljen na demokraciji, svobodi, vladavini prava. To je za nas osnova. Za razliko od levice in desničarskih ekstremistov mi verjamemo v ljudi, jim zaupamo, vanje investiramo. Nočemo jim soliti pameti in jih hiperregulirati na vsakem koraku. To je naš način razmišljanja. 

Mi ljudem zaupamo. Smo ljudska stranka. Damo jim smernice, a hkrati tudi svobodo in manevrski prostor, da sami poiščejo pot, v katero verjamejo. To je sicer dokaj osnovno načelo, ki pa je zelo pomembno. To temelji na krščanskem razmišljanju o človeku, zato si tudi pravimo krščanski demokrati. 

Mi vse presojamo glede na dobrobit človeka, kar je osnova za vsa ostala pravila. 

Foto: manfredweber.eu

So krščanske vrednote še vedno jedro stranke ali jih je del stranke že opustil? 

Danes je vse več ljudi v Evropski uniji od vere oddaljenih. Živimo v sekularni družbi, v kateri je vera osebna odločitev vsakega posameznika, ki ga nihče v to ne sili. Krščanske vrednote in kulturna dediščina pa so še vedno temelj vsega tega. 

Naj vam dam konkreten primer. Ko liberalci pravijo, da ni več razloga za krščansko identiteto, jih vprašamo, zakaj po vsej Evropi še vedno praznujemo božič. Mislim, da tudi tisti, ki živijo brez religije in prepričanja ali pa so muslimani in judje, cenijo, da imamo trenutek, ko se celotna evropska družba umiri, se srečamo z družino in prijatelji. Imamo strukturo leta, ki je osnovana na krščanskih tradicijah. To je samo en majhen primer. Še bistveno večji primer je denimo zaščita življenja kot temeljna pravica, kar je tudi osnovano na krščanskem prepričanju in razmišljanju. 

Vsak se lahko o odnosu do krščanstva odloča, kakor se želi, ampak kot temelj, na katerem je postavljena družba, pa je še vedno pomemben in zato ga branimo. Zato si želimo krščanskega DNK na tem kontinentu. Družba je utemeljena na krščanskih vrednotah, kar pa ne pomeni, da bi vsak posameznik moral biti kristjan. To je odločitev vsakega posameznika. 

 

 

 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike