Manjka nam industrijska politika. Dajatve, ki se napovedujejo, pa niso spodbuda za gospodarstvo

Vrednost industrijske proizvodnje se je v primerjavi z novembrom lani znižala za 7,5 %, zmanjšal pa se je tudi skupni prihodek od prodaje v industriji, in sicer za 5,1 %.

Trenutne razmere so zaskrbljujoče, saj slovensko gospodarstvo poganja izvoz, tega pa povpraševanje iz tujine, ki tudi upada. Izvozniki se soočajo z vse manj naročili, najbolj viden indikator situacije pa je rast zalog, komentira ekonomist dr. Matej Lahovnik. Gospodarsko zbornico Slovenije je globina padca presenetila, saj so na mesečni ravni pričakovali 1-odstotni padec.

Svoje videnje stanja gospodarstva pa je za naš medij predstavil tudi Primož Zelenšek, direktor slovenskega startup podjetja Chipolo, v katerem sicer načrtujejo rast v primerjavi z lanskim letom.

Povečevanje zalog lahko nakazuje recesijo

Pogovarjali smo se z ekonomistom prof. dr. Matejem Lahovnikom. Kot je povedal za naš medij, je slovenska industrija, predvsem izvozni del gospodarstva, zelo odvisna od naših ključnih tujih trgov. V zadnjem obdobju se v Nemčiji soočajo z vse nižjim povpraševanjem, zato upad industrijske proizvodnje ni presenečenje, je povedal Lahovnik. Predvsem elektro, kovinska in predelovalna industrija bodo imele več težav, če se bo ta trend nadaljeval.

Dobra stvar pa je, da se je vsaj inflacija začasno umirila, poudarja Lahovnik. Pričakovati je mogoče, da bi lahko Evropska centralna banka v letošnjem letu nadaljevala z zmanjševanjem temeljne obrestne mere, kar bi lahko spodbudilo malo gospodarstvo. Trenutne razmere so zaskrbljujoče, saj slovensko gospodarstvo poganja izvoz, tega pa povpraševanje iz tujine, vendar ta upada. Izvozniki se soočajo z vse manj naročili, najbolj viden indikator situacije pa je rast zalog.

Ko se zaloge povečujejo, je to po eni strani zaskrbljujoče, ker lahko nakazujejo recesijo. Še vedno pa Lahovnik verjame, da se bo Slovenija recesiji izognila, a morali bi upoštevati vse slabše gospodarske razmere na trgih. Težava je v tem, da s tem, ko vlada uvaja dodatne prispevke in viša dajatve gospodarstvu, slabša konkurenčne pogoje v primerjavi s tujimi trgi. Hkrati pa se industrija doma sooča z višjo rastjo stroškov, kot se soočajo njihovi konkurenti v tujini, zato se vse bolj slabša konkurenčnost slovenskega izvoza. Inflacija v Sloveniji je tudi višja kot v evro območju.

Na vladi se bodo morali usesti in se vprašati, kako lahko izboljšamo pogoje poslovanja izvoznikom, ne pa samo, da jih otežujemo z novimi dajatvami, je za naš medij povedal Lahovnik. Manjka nam industrijska politika, dajatve, ki se napovedujejo, pa niso neka resna spodbuda za gospodarstvo. Manjše povpraševanje v tujini, slabši konkurenčni pogoji doma, lahko vodijo v nadaljevanje upada industrijske proizvodnje, višje zaloge pa so zgolj simptom tega. Na to že nekaj časa opozarjajo tudi v strateškem svetu, predvsem da se dogaja zaskrbljujoč upad naročil izvoznikom, je še dodal Lahovnik.

Vrednost industrijske proizvodnje in prihodek od prodaje v industriji sta se zmanjšala, povečale pa so se zaloge

Skupna vrednost industrijske proizvodnje se je v primerjavi z novembrom znižala za 7,5 %. Največji upad je bilo mogoče zaznati pri proizvodih za investicije (za 6,4 %), sledili so proizvodi za vmesno porabo (za 5,4 %) in proizvodi za široko porabo (za 1,2 %). V letni primerjavi je bila vrednost industrijske proizvodnje za 5,3 % nižja kot leto prej. Skupni prihodek od prodaje v industriji se je tokrat zmanjšal za 5,1 %. Na tujem trgu je upadel za 5,2 % in na domačem za 4,9 %. Na spodnji sliki si lahko ogledate indekse od januarja 2018 dalje. Največji padec je bil pričakovano v začetku kovidnega obdobja, indeksi pa so vrhunec dosegli v začetku leta 2022.

Glavni izziv slovenskega gospodarstva je še vedno šibko povpraševanje po proizvodih, izdelanih v Sloveniji

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je povedal, da so bili ponovno slabši podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih decembra pričakovani, saj je na to nakazoval vnovičen globlji medletni padec porabe električne energije pri poslovnih subjektih (−3,8 %). Vseeno pa je GZS globina padca presenetila, saj so na mesečni ravni pričakovali 1-odstoten padec (podatki o porabi zemeljskega plina so namreč nakazovali na večjo proizvodnjo), prva ocena za mesec december pa je 3-odstoten padec. Veliko negativno presenečenje je bilo, kot je povedal Ivanc, visok padec v proizvodnji proizvodov za investicije (−6,4 %), kamor spada proizvodnja strojev in naprav. Na podlagi dodatne analize gibanja industrijske proizvodnje po tehnološki zahtevnosti ugotavljajo, da se padcu ni izognila niti farmacija, ki predstavlja glavnino proizvodnje v tej skupini dejavnosti.

Decembrski padec je bil tu najvišji (−6 %), vendar je v celem letu 2023 ta skupina dejavnosti edina beležila  tudi skromno rast proizvodnje. Vrednost zalog je bila v decembru medletno višja kar za petino v skupini dejavnosti proizvodov za investicije (stroji in oprema), kar pomeni, da bo okrevanje proizvodnje v tej skupini dejavnosti verjetno počasnejše kot v drugih, je povedal Ivanc. Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjih treh mesecih nekoliko izboljšal, in sicer na najvišjo raven po marcu 2023, okrevali pa so tudi proizvodni PMI (Purchasing manager index − gre za mesečno izračunan indeks vodij nabav in prikazuje stanje proizvodnega sektorja) v območju evra, kar pomeni, da pričakujemo skromno rast proizvodnje v prihodnjih mesecih. 

Konkretna objava ne bo imela velikega učinka na prvo oceno BDP v Sloveniji, ki bo na voljo 14. februarja, ker ocena BDP temelji na gibanju dodane vrednosti, ki pa po oceni GZS v predelovalnih dejavnostih v 2023 upadla manj, kot je po prvi oceni industrijska proizvodnja (−4 %). Razlog za to je v višjem padcu vhodnih cen glede na prodajne cene, kar je po treh letih nasprotnih trendov (hitrejše naraščanje vhodnih cen od prodajnih) pričakovano. 

Glavni izziv slovenskega gospodarstva je po besedah Ivanca še vedno šibko povpraševanje po proizvodih, izdelanih v Sloveniji, medtem ko storitvene dejavnosti beležijo rast zaradi večje potrošnje tujih turistov v Sloveniji. Posledice energetske krize imajo tako nekoliko daljši rep, kot bi pričakovali glede na visok padec cen zemeljskega plina in električne energije, predvsem zaradi specifik ročnosti pogodb o dobavah električne energije, strukturnih izzivov v evropski avtomobilski industriji in splošno šibkejši konkurenčnosti evropske industrije kot celote na trgih izven EU.

V podjetju Chipolo načrtujejo rast

Glede stanja slovenskega gospodarstva, njegovih problemov in obetov za prihodnost smo povprašali tudi podjetnika Primoža Zelenška, lastnika podjetja Chipolo, ki sodeluje z Applom, proizvaja pa iskalnike ključev, torb in nahrbtnikov.

Kot je za naš medij povedal Zelenšek, je očitno, da so se zaloge v gospodarstvu povečale, ker slovensko gospodarstvo proizvaja veliko polproizvodov, kar pomeni, da se, če se potrošnja končnih produktov zmanjša, posledično zmanjša potreba po polizdelkih. Potrošnja končnih izdelkov se zmanjšuje v svetovnem merilu, kar je posledica višjih stroškov gospodinjstev oz. inflacije v zadnjih dveh letih, je povedal Zelenšek. Nov denar pa je bistveno dražji, kot je bil, zato se manj ljudi odloča za nove nakupe, investiranje v nepremičnine, nakupe vozil in podobno.

V podjetju Chipolo sicer načrtujejo rast v primerjavi z lanskim letom, kar pa ni posledica ugodne gospodarske situacije, ampak novih produktov, ki jih načrtujejo v letošnjem letu.