V prvem delu intervjuja z nekdanjim ministrom za digitalno preobrazbo Markom Borisom Andrijaničem, ki ste ga na Domovini lahko prebrali že včeraj, smo spregovorili o njegovi izkušnji poroke ter situaciji na političnem parketu. V drugem delu pa smo se dotaknili konkretnih izzivov digitalne preobrazbe, izobraževanja v tujini in pogleda na Slovenijo iz tujine.
Na spletu lahko zasledimo nemalo očitkov, da Ministrstva za digitalno preobrazbo ne potrebujemo in da gre v glavnem za piar. Kje je dodana vrednost takšnega ministrstva?
Digitalizacija je danes gonilo razvoja, ki zadeva vse dele družbe. Da bi njen izjemen potencial čim bolje izkoristili, nedvomno potrebujemo koordinacijo v obliki Ministrstva za digitalno preobrazbo. V številnih državah so pristojni ministri celo podpredsedniki vlad, saj lahko tako bolj učinkovito usklajujejo digitalni razvoj na različnih resorjih. Predvsem pa je ključno, da ima takšna oseba podporo predsednika vlade, ki je ključna za učinkovito delo.
Mislim, da smo v slabem letu mandata več kot upravičili svoj obstoj. V tem kratkem času smo uresničili 21 od 40 ukrepov Strateškega sveta za digitalizacijo, ki je združeval več kot 60 najuglednejših strokovnjakov s tega področja pri nas. Danes tega sveta na žalost ni več. Prav tako smo sklenili strateška partnerstva z vodilnimi državami in podjetji na področju digitalne preobrazbe, kot so Finska, Izrael, Google in NVIDIA. Kot ena prvih evropskih držav smo sprejeli tudi Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je bil potrjen brez glasu proti.
Po zaslugi vseh teh aktivnosti in naporov celotne vlade se je Slovenija povzpela s 13. na 11. mesto na evropskem digitalnem indeksu DESI, kar nas uvršča nad Francijo in Nemčijo. Obenem smo predsedovali EU na področju digitalne zakonodaje, kjer smo dosegli soglasni dogovor glede Akta o digitalnih storitvah.
Zelo sem ponosen tudi na to, da smo ob začetku ruske invazije na Ukrajino organizirali prvi sestanek med ukrajinsko vlado in evropskimi digitalnimi ministri. Takrat sem skupaj s francoskim in poljskim kolegom prevzel koordinacijo evropske tehnološke pomoči. V samo nekaj tednih smo v Ukrajino pripeljali na tisoče naprav za satelitski internet Starlink in druge opreme, ki je državnim ustanovam, bolnicam, šolam in državljanom omogočala nemoteno povezljivost in komunikacijo.
S številnimi mednarodnimi aktivnostmi smo začeli postavljati Slovenijo na globalni digitalni zemljevid in jo predstavljati kot atraktivno destinacijo za najboljša svetovna podjetja in talente. Zato je vlada sprejela številne davčne in druge ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in vračanje slovenskih strokovnjakov iz tujine. Obenem smo s pristojnimi ministrstvi uvedli kar nekaj novih digitalnih storitev za državljane in utrdili kibernetsko varnost države.
Naredili smo veliko korakov v pravo smer, začeli številne programe in projekte, a žal danes od vsega tega ni ostalo kaj dosti. Zdi se, da imamo danes namesto Ministrstva za digitalno preobrazbo zavod za zaposlovanje prijateljev. Takšnih zavodov pa imamo v aktualni vladi že dovolj.
Najbolj pa obžalujem, da so najkrajšo potegnili upokojenci in mladi. Za letošnje leto smo zagotovili sredstva za digitalne tečaje in bone za skoraj 100.000 upokojencev, pa iz tega žal ne bo nič. Prav tako je bil že pripravljen razpis za tečaje robotike in programiranja za mlade, ki je prav tako obtičal v predalu. To so napake, ki nas bodo v prihodnje drago stale.
Vaše digitalne bone so mnogi kritizirali kot predvolilne bonbončke. Ste zadovoljni s tem, kar so prinesli, oz. so dosegli svoj namen?
Upravičenci so digitalne bone prejeli po volitvah, tako da težko govorimo o predvolilnih bonbončkih. S projektom sem zadovoljen, potekal je brez težav, tudi večina odzivov je bila pozitivnih. Mislim, da so prišli zelo prav številnim slovenskim družinam, ki niso imele dovolj napredne računalniške opreme. Teh pa na žalost ni malo.
Nekateri so bili mnenja, da bi morala država kupiti računalnike in tablice in jih potem razdeliti med ljudi. Toda takšni nakupi lahko trajajo leta in se običajno končajo s korupcijskim škandalom ter kupom zastarele opreme. Prav zato smo se odločili za bone, ki upravičencem omogočajo, da si sami izberejo opremo, ki jo najbolj potrebujejo, pri čemer so seznam možne opreme pripravili strokovnjaki.
Sam bi iz tega seznama umaknil slušalke z mikrofonom, ki so se izkazale kot zelo popularna izbira, a takrat nisem bil več minister. Moja naslednica je sicer ves čas digitalne bone kritizirala in celo napovedovala njihovo ukinitev, a spremenila ni prav ničesar. In to kljub temu, da so se boni začeli koristiti tekom njenega mandata, celoten projekt pa se je zaključil lanskega novembra. Očitno so bili s tem projektom vsi kljub vsemu zadovoljni.
Pri mladih ne, pri starejših pa je marsikaj padlo v vodo, pojavile so se tudi ideje o izposoji namesto nakupu opreme in podobno.
Najbolj obžalujem, da je nova ekipa popolnoma zavozila del, ki se je nanašal na digitalne bone in tečaje za starejše. Na razpisu za pilotni projekt digitalnih tečajev so tako izbrali vprašljive ponudnike, ki niso imeli omembe vrednih pedagoških in organizacijskih izkušenj. Obenem pa so izločili Simbiozo in druge vodilne organizacije na tem področju. Povsem je odpovedala tudi komunikacija, zaradi česar so številni starostniki ure in ure čakali v vrstah za prijavo na te tečaje.
Glede na tako množičen odziv starostnikov bi morala nova ekipa pilotni projekt čim prej razširiti, za kar smo tudi že zagotovili dovolj sredstev. K temu sem jih takrat tudi javno pozval. Namesto tega so razpis praktično čez noč razveljavili. Starejši so tako lani ostali brez tečajev in bonov in vse kaže, da bo tako tudi letos.
Vse to je odraz bolečega pomanjkanja operativne sposobnosti, ki smo mu žal priča tudi drugje v vladi. Namesto jasne vizije in učinkovitega uresničevanja projektov gledamo piarovske bravure, zastale projekte in kazanje s prstom na prejšnjo vlado. Verjel sem, da bo po slabem letu vladanja kaj drugače, a sem se motil.
Mark Boris Andrijanič, Foto: Tomo Strle
Če bi znova stopili v čevlje ministra za digitalno preobrazbo, katerih prioritet bi se lotili?
Prioritetno bi se posvetil digitalni vključenosti. Speljal bi projekte, ki smo jih zastavili, s poudarkom na starejših, ker je tam največji manjko digitalnih veščin. Poskrbel bi za to, da Zakon o digitalni vključenosti, ki je bil sprejet s širokim konsenzom, ne bi ostal samo črka na papirju, čemur smo trenutno priča. Še več, ta zakon so nedavno spremenili z novelo, ki jo je zakonodajno-pravna služba Državnega zbora dobesedno raztrgala.
Obenem bi naredil vse, da v Slovenijo pripeljemo velike tehnološke investicije. Tudi zato bi odprl tehnološko ambasado v Silicijevi dolini, ki bi nas promovirala kot atraktivno destinacijo za vodilna podjetja in talente.
Predvsem pa bi se osredotočil na dosledno realizacijo ukrepov, ki jih je pripravil Strateški svet.
Ko govorimo o digitalizaciji šolskega procesa, se pogosto pojavlja dilema, kako digitalno tehnologijo pametno vključiti v šolo, da učence pripravimo na poklice prihodnosti, hkrati pa z nesmiselnim uvajanjem tehnologije, ki povečuje raztresenost, zasvojenost in stane, ne narediti še večje škode, kar se tudi dogaja ob uvajanju tehnologije v šole. Kako najti pravo ravnotežje?
Mislim, da je potrebno mlade navduševati nad uporabnimi digitalnimi veščinami, kot je umetna inteligenca, kibernetska varnost in robotika. To so veščine prihodnosti, ki smo jih želeli pripeljati do vseh mladih, ne le tistih, katerih starši si lahko privoščijo taka izobraževanja. Prav zato smo že pripravili razpis za mladinske tečaje na tem področju, ki pa se žal ni realiziral. Tukaj smo sledili estonskemu zgledu. Oni s tečaji programiranja začnejo že pri šest- in sedemletnikih.
Poleg navduševanja mladih nad temi veščinami pa moramo mlade učiti tudi o odgovorni rabi digitalnih tehnologij, da se bodo varno obnašali na spletu in se znali ubraniti pred digitalno odvisnostjo. Pri slednji gre za kompleksen izziv, ki se ga bomo morali lotiti kot celotna družba. Največjo vlogo pri tem morajo odigrati starši, saj nobeno ministrstvo ali šola ne more nadomestiti njihove vloge.
Na področju izobraževanja je bil naš glavni cilj vpeljava računalništva in informatike med obvezne predmete v osnovni in srednji šoli. Na tem področju trenutno zaostajamo za številnimi evropskimi državami, vključno s Hrvaško. Naredili smo nekaj korakov v to smer, a gre za projekt, ki terja več let. V okviru tega predmeta bi promovirali varno in odgovorno rabo novih tehnologij, obenem pa bi mladim ponudili uporabne digitalne veščine. Tudi ta projekt ostaja v predalu, kar je velika strateška napaka, saj z njim zamujamo že več let.
Kaj pa v zdravstvu? Tudi tam se digitalizacije lotevamo zelo nespretno, imamo množico med seboj nepovezljivih sistemov. Kje vidite rešitve?
Tudi na področju zdravstva je strateški svet pripravil cel nabor rešitev, vključno z odpravo papirnatega poslovanja med zdravstvenimi institucijami in vpeljavo enotne podatkovne platforme za celoten zdravstveni sistem. Trenutno imamo cel kup informacijskih sistemov, ki ne komunicirajo med sabo. Ko jih bomo uspeli povezati, bomo lahko končno uvedli tudi e-karton za paciente. S tem bi naredili konec fizičnemu prenašanju rentgenskih slik in drugih dokumentov med izvajalci zdravstvenih storitev.
Kar nekaj prebojev smo dosegli na področju telemedicine in e-oskbre starostnikov, kjer smo začeli s pilotnim projektom za 5000 oseb. Izpeljali smo tudi prvo e-javno naročilo za nakup medicinske opreme, na katerega so se prvič prijavili tudi ponudniki iz tujine. Marsikaj smo uspeli postoriti, za strukturne spremembe pa nam je žal zmanjkalo časa.
Kako vas je zaznamoval vstop v politiko in zakaj ste se zanj sploh odločili? Bi se danes odločili znova?
To je bila ena najtežjih odločitev v mojem življenju. Je pa bila absolutno pravilna. To, da lahko pomagaš svoji državi na področju, kjer imaš kaj ponuditi, je največji privilegij, pa četudi traja samo eno leto ali pa samo en mesec. Ponosen sem, da nam je kljub naglici in težkim razmeram uspelo uresničiti večino ukrepov, ki smo jih zastavili s Strateškim svetom. Vredno bi bilo, tudi če bi uresničili samo enega.
V preteklosti sem večkrat predlagal takšne in drugačne reforme, pisal odprta pisma in organiziral razprave o razvojnem preboju Slovenije. Bilo bi skorajda nespodobno, da bi, ko sem dobil priložnost kaj dejansko spremeniti, to zavrnil.
Ni pa bilo enostavno. Moja žena je ostala v Angliji. Oba sva se zavedala, da gre za kratek mandat in da je politično ozračje pri nas zelo napeto. Lahko rečem, da sva iz te izkušnje izšla še močnejša.
Pomembno se mi zdi tudi, da smo v Strateški svet pritegnil širok krog izjemno sposobnih ljudi. Digitalno preobrazbo smo želeli zastaviti in izpeljati na vključujoč, strokoven in nepolitičen način, na kar sem ponosen. Žal pa čas ni bil naklonjen velikim spremembam, a začetek je bil obetaven.
Poleg tega, da si obdan s strokovnjaki, pa je ključno, da znaš odločitev na koncu tudi sprejeti in jo realizirati. Kot vidimo danes, to še zdaleč ni lahko, ampak s trdim delom in dobro ekipo je mogoče prav vse. Z veseljem bi šel še enkrat v to, če bi dobil priložnost.
Mark Boris Andrijanič, Foto: Tomo Strle
Ali to pomeni, da vas lahko pričakujemo še kdaj na tem mestu?
Trenutno imam druge prioritete v življenju in uživam v tem, kar delam. A nikoli ne reci nikoli.
Načrtujete vrnitev v Slovenijo ali boste ostali v Angliji?
Zaenkrat z ženo ostajava v Angliji. Sam sem razpet med Anglijo, Silicijevo dolino in Slovenijo. Imava pa načrt, da se čez nekaj let preseliva v Slovenijo. Moja žena je uspešna znanstvenica na področju genetike v Oxfordu in upam, da se ji bo odprla kakšna zanimiva priložnost za delo pri nas.
Tukaj si namreč želiva ustvariti družino in vzgajati otroke. Slovenija nama manjka, pogrešava družino in to prekrasno okolje. Politike pa v tem trenutku ne pogrešava. Še najmanj pogrešava medijske napade in politične diskreditacije.
Po vseh osebnih napadih, ki sem jih doživel in jih še doživljam, povsem razumem, zakaj se toliko pametnih in sposobnih ljudi ne poda v politiko. Stanje v slovenski politiki je v veliki meri posledica te negativne selekcije, ki traja že desetletja.
Kako gledate na odnos Slovenije do Ukrajine, kjer ste tudi bili aktivni v zadnjem času?
Žalosti me, da daje vlada glede Ukrajine mešane signale. Ukrajino sicer v besedah podpiramo, a smo jim nehali pošiljati orožje, čeprav vemo, da ga nujno potrebujejo. Tudi po vseh videnih grozodejstvih nismo sposobni obsoditi Rusije kot teroristične države, kot je to storil že Evropski parlament. Upal sem, da bo premier Kijev obiskal že ob začetku mandata, a se je to zgodilo šele pred kratkim.
Ta zmedena drža nas postavlja v neprijeten položaj v Evropi in širše. Naši partnerji pozorno spremljajo, kaj se dogaja v Sloveniji. Veliko kolegov iz ZDA, Velike Britanije, Poljske, Nemčije in drugih prijateljskih držav me sprašuje, kaj se dogaja s Slovenijo. Ne razumejo določenih izjav in dejanj te vlade, da sramotnega pisma, ki sta ga sopodpisala bivša predsednika Kučan in Türk, niti ne omenjam. Njihova retorika, ki enači agresorja z žrtvijo, je nesprejemljiva in vesel sem, da se je premier na to pismo ostro odzval.
Kot sem omenil, smo se na začetku vojne zelo angažirali pri tehnološki pomoči Ukrajini. Naša vladna služba je igrala eno ključnih vlog pri dobavi komunikacijske in druge tehnološke opreme, ki so jo Ukrajinci takrat nujno potrebovali. Žal mi je, da je nova ekipa to sodelovanje čez noč prekinila. Sam še vedno odlično sodelujem z ukrajinsko vlado in koordiniram številne evropske in čezatlantske programe tehnološke in druge pomoči.
Slovenija je ob začetku vojne aktivno sooblikovala evropski odziv na rusko agresijo. Zdi se, da smo danes povsem zadovoljni s tem, da nismo več v ospredju.
Mark Boris Andrijanič, Foto: Tomo Strle
Kakšne asociacije imajo tujci, s katerimi se srečujete, na Slovenijo?
Glavna asociacija je Luka Dončić. Prej je bila Melanija Trump.
Tudi, če dobršen del sveta še ni slišal za nas, bi se Slovenci morali zavedati, da smo na vrhuncu svoje zgodovine. Nikoli prej nismo bili samostojni, svobodni in enakovredni člani evropske družine. Živimo v najboljšem od vseh svetov in v najboljšem trenutku svoje zgodovine, zato moramo samozavestno in ambiciozno zreti v prihodnost.
Mnogi veliki narodi so svoj zenit že doživeli v nekem drugem času in se zdaj spopadajo s svojo veliko bolj omejeno vlogo v svetu. Sam nastopam v svetu kot ponosen Slovenec in Evropejec, neobremenjen s preteklostjo in ponosen na naše znanstvenike, podjetnike in športnike.
Bodimo ponosni na to, od kod prihajamo. Morda nas kdo najprej gleda postrani, ker so ljudje pač skeptični do tega, česar ne poznajo, ampak nam ne sme biti nerodno, ker prihajamo iz majhne države. Smo vsaj tako dobri kot kdorkoli drug in imamo vrhunska izhodišča za res svetovne zgodbe.
Študirali ste v Ljubljani in na Oxfordu. Kje so ključne razlike med enim in drugim svetom študija?
Mladim priporočam, da vsaj eno leto preživijo v tujini, ker ti to da širino in nova znanja, sploh če želiš kdaj v tujini delati. Anglosaški pristop k študiju je veliko bolj individualen in mentorski. Vse se vrti okoli študenta. Njegov uspeh je uspeh profesorja. Profesorjeva vloga je neizkušenega posameznika oblikovati v strokovnjaka na svojem področju, ki bo zrelo in samozavestno stopal v svet.
Okolje v Oxfordu je izjemno mednarodno. V razredu sediš z ljudmi, ki prihajajo iz trideset različnih držav, kar je bogastvo samo zase. Tako spoznaš različne kulture, poglede in izkušnje, kar te obogati. Znebiš se mnogih predsodkov in dobiš priložnost predstavljati Slovenijo v svetu.
Še ena razlika je, da kot študent tam res veliko študiraš. Na Oxfordu skorajda ne moreš ponavljati izpita, če padeš. Enostavno ga moraš narediti. V Sloveniji sem bil sam povsem drugačen študent, vpet v civilno družbo in mnoge druge aktivnosti. Študiju v Ljubljani sem se posvečal mnogo manj kot študiju na Oxfordu, kar danes obžalujem. Je pa res, da študenti v Oxfordu tam študirajo s pomočjo številnih štipendij, zato se lahko brezskrbno ukvarjaš samo s študijem.
Sami ste kasneje ostali vpeti v mednarodno okolje …
Mednarodno okolje mi res ustreza. Vpet sem v Mednarodni gospodarski forum, pred tem v Trilateralno komisijo. Prek teh platform smo v Slovenijo pripeljali marsikatero dobro zgodbo in povečali prepoznavnost države. Te kanale bi morali bolj razvijati. Tudi zato bi bilo dobro, da bi premier Golob več sodeloval z opozicijo. Tako Janez Janša kot Matej Tonin sta med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pridobila fantastične povezave, ki bi lahko še danes služile Sloveniji. Podobno velja tudi za nekdanjega predsednika Boruta Pahorja.
S tem, ko premier zavrne povabilo na Svetovni gospodarski forum v Davosu, kamor pride ves svet, sporoča, da nas ne zanima, kaj se dogaja v svetu, ker smo sami sebi dovolj. Kot majhna država moramo biti še toliko bolj aktivni na mednarodnem parketu, saj se naši podjetniki, znanstveniki in drugi težje prebijajo na tuje trge kot recimo Nemci. Preden investor vloži svoje milijone v Slovenijo, mora najprej slišati za nas.
Ko sem bil minister, smo imeli aktiven dialog z mnogimi podjetji. Z Googlom smo podpisali strateško partnerstvo na področju umetne inteligence. Investirali so kar nekaj denarja v različne programe, kar pa je bilo mišljeno samo kot prvi korak. Bojim se, da so se takšni pogovori z novo vlado vsaj upočasnili, če ne ustavili. Čas je, da se prebudimo iz te naše provincialne kome in začnemo igrati z najboljšimi.
Tudi veliki narodi so premajhni, da bi se delili, mi pa res moramo igrati kot ekipa, tudi kadar se ne maramo. Enostavno bi morali najti konsenz glede reform na ključnih razvojnih področij. Tako bi tudi ob menjavah vlade pozitivne spremembe ostale.
Primer Hrvaške nas uči, kakšno prednost predstavlja politična stabilnost in konsenz glede ključnih vprašanj. V rekordnem času so zgradili most na Pelješac, stabilno in ugodno poslovno okolje pa je botrovalo k nastanku velikih tehnoloških zgodb, kot sta Rimac in Infobip
Ljudje si ne želimo stalnih sprememb in napetosti. Želimo si sistem, ki dobro funkcionira na daljši rok.
Kako ob vseh potovanjih in vpetosti v mednarodno okolje z ženo usklajujeta družinsko življenje?
Mark Boris Andrijanič, Foto: Tomo Strle
Ni enostavno, a si vedno vzameva čas drug za drugega. Res si želiva čim prej ustvariti družino. Čeprav sta za nama že dve poroki, si še nisva uspela vzeti časa za medene tedne. Upam, da nama to uspe letos poleti. Razmišljava o Veliki planini in Logarski dolini.
Mislim, da se sicer spopadava s podobnimi izzivi kot večina parov. Danes je večina mladih zelo zaposlenih in aktivnih, v službi in okolju, v katerega smo vpeti, pa naj bo to gasilsko društvo, pevski zbor ali kaj drugega. Ampak z veliko ljubezni in še več potrpljenja se vedno najde pot. Za naju je družina na prvem mestu, zato se tudi želiva vrniti v Slovenijo.
Kako pa v takšnem mednarodnem paru izgleda praznovanje velike noči? Praznujeva vse krščanske in hindujske praznike, zato bova tudi veliko noč praznovala, kot je treba. S šunko, pirhi, žegnom, vstajenjsko mašo in vsem, kar spada zraven. Kar cenim pri moji ženi in kar nama je skupno, je spoštovanje drug do drugega in različnih kultur, ki si v resnici sploh niso tako različne. Hindujci imajo s kristjani veliko skupnega, predvsem pa tudi oni na prvo mesto postavljajo družino
Velikonočni prazniki bodo lepi, mastni in slastni. Tega se veseliva. Posebej pa se veseliva, da bova praznovala skupaj z družino, tako, kot praznujemo že generacije. Ta tradicija mi je zelo pomembna in vesel sem, da je žena ne le spoštuje, ampak v njej tudi uživa. Rada seka pirhe. Šunke sicer ne je, ker je vegetarijanka, ima pa zelo rada hren in ostale dobrote.
Fant je bil dober minister. Vedel je kaj hoče in to je znal tudi izpeljati. Do tu OK. Kar zadeva geopolitike pa naj zadeve raje pusti pri miru. Na tem področju nič ne razume in samo ponavlja za drugimi oguljene fraze brez temeljev. V olajševalno okolnost pri tem mu je, da ni edini. V Evropi ima med politiki močno konkurenco, razen morda v EU parlamentu, kjer se najde kakšen Irec ali Irka, ki imata še nekaj sramu, da sedita v taki ignorantski in pokvarjeni družbi.
Pred dnevi je dejal: "Včasih imam občutek, da v Sloveniji nimamo vlade, ampak resničnostni šov radikalcev, koristolovcev in diletantov."
Danes pa je rekel: "Zdi se, da imamo danes namesto Ministrstva za digitalno preobrazbo zavod za zaposlovanje prijateljev."
O vsem, o čener govori, ima le občute ali se mu zdi. Mi ostali, ki plačujemo in prenašamo to politično sodrgo, pa trdno vemo, da je tako, koalicijski Novi Sloveniji navkljub.
Mark Boris Andrijanič: Zdi se, da imamo danes namesto Ministrstva za digitalno preobrazbo zavod za zaposlovanje prijateljev. In ni edini.
***
Saj za to je šlo politkolesarjem: da bodo spet imeli neomejen dostop do seskov mamice države. Gholob jim je seveda ustregel, saj je tudi sam eden od tistih, ki je bil odstavljen od seskov mamice države. Vsa njegov politična ideologija in ves program je v tem, da sebi in svoji klienteli zagotovi dostop do davkoplačevalskega denarja.
Zakaj ga niste kaj vprašali o Young Global Leaders in povezavah s Klausom Schwabom, Sorosom in podobnimi tipi?
rasputin
08. 04. 2023 15:21:010
Zakaj pa ti nič ne napišeš, kako je s tem?
Malce blefiraš ali kako?
A. Novak
08. 04. 2023 22:26:240
Google vam v trenutku navrže kup slovenskih prispevkov o Andrijaniču in Forumu mladih svetovnih voditeljev, ki ga je ustanovil Klaus Schwab.
Tega sploh ne skrivajo. Zakaj Domovina torej o tem nič ne vpraša?
Zakaj ravno v NSi tako vlogo dodelijo taki osebi?
7 komentarjev
Friderik
Fant je bil dober minister. Vedel je kaj hoče in to je znal tudi izpeljati. Do tu OK. Kar zadeva geopolitike pa naj zadeve raje pusti pri miru. Na tem področju nič ne razume in samo ponavlja za drugimi oguljene fraze brez temeljev. V olajševalno okolnost pri tem mu je, da ni edini. V Evropi ima med politiki močno konkurenco, razen morda v EU parlamentu, kjer se najde kakšen Irec ali Irka, ki imata še nekaj sramu, da sedita v taki ignorantski in pokvarjeni družbi.
MEFISTO
.
Mark Adrijanič je preblizu Nove Slovenije.
Pred dnevi je dejal: "Včasih imam občutek, da v Sloveniji nimamo vlade, ampak resničnostni šov radikalcev, koristolovcev in diletantov."
Danes pa je rekel: "Zdi se, da imamo danes namesto Ministrstva za digitalno preobrazbo zavod za zaposlovanje prijateljev."
O vsem, o čener govori, ima le občute ali se mu zdi. Mi ostali, ki plačujemo in prenašamo to politično sodrgo, pa trdno vemo, da je tako, koalicijski Novi Sloveniji navkljub.
Realist
G. Mark vse dobro in ne pozabite na Slovenijo, kljub našim rszprtijam.
rasputin
Mark Boris Andrijanič: Zdi se, da imamo danes namesto Ministrstva za digitalno preobrazbo zavod za zaposlovanje prijateljev. In ni edini.
***
Saj za to je šlo politkolesarjem: da bodo spet imeli neomejen dostop do seskov mamice države. Gholob jim je seveda ustregel, saj je tudi sam eden od tistih, ki je bil odstavljen od seskov mamice države. Vsa njegov politična ideologija in ves program je v tem, da sebi in svoji klienteli zagotovi dostop do davkoplačevalskega denarja.
A. Novak
Zakaj ga niste kaj vprašali o Young Global Leaders in povezavah s Klausom Schwabom, Sorosom in podobnimi tipi?
rasputin
Zakaj pa ti nič ne napišeš, kako je s tem? Malce blefiraš ali kako?
A. Novak
Google vam v trenutku navrže kup slovenskih prispevkov o Andrijaniču in Forumu mladih svetovnih voditeljev, ki ga je ustanovil Klaus Schwab. Tega sploh ne skrivajo. Zakaj Domovina torej o tem nič ne vpraša? Zakaj ravno v NSi tako vlogo dodelijo taki osebi?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.