Matej Kovač, Časnik.si: Bankomata ne damo!
Na Časnik.si je bil v sredo objavljen komentar Mateja Kovača o nedavnem razkritju Financ, da je slovenska vlada dobila pismo Evropske komisije, v katerem ta brez ovinkarjenja navaja eventuelne posledice neprodaje državne NLB oz. "bankomata" slovenske tranzicijske levice.
Če ne bo privatizacije, mora NLB namreč vrniti državno pomoč (1,55 milijarde evrov) ter še protivrednost državnih jamstev za slaba posojila in terjatve hrvaških davkoplačevalcev, kar skupaj lahko znese 2,3 milijarde evrov oz. toliko, da lahko ogrozi nadaljnji obstoj banke.
Kot zapiše Kovač, slovenski oblastniki pogosto mislijo, da so "pametnejši" od Bruslja, a so se vsaj na področju notranjega trga in varstva konkurence močno ušteli, saj je to za evropsko povezovanje eno ključnih področjih, ki ima tudi jasno podporo vplivnih članic.
Kot primer navede krizno podržavljenje britanske banke Royal Bank of Scotland (RBS), ki je nasedla celo še bolj kot NLB in jo je že 2008. morala reševati država. V zameno je morala obljubiti prodajo hčerinske banke Williams & Glynn (W&G). Ker se je po izglasovanem brexitu izkazalo, da ta sama verjetno ne bo preživela, se je britanska vlada s Komisijo dogovorila, da lahko RBD obdrži W&G, a mora nameniti kar 800 mio evrov za prehod komitentov h konkurenci.
Za NLB je kaj takega nemogoče pričakovati, saj je jasno, da bo banka uspešno poslovala in bo kupcev zanjo dovolj...
Celoten članek preberite na Časnik.si.
Če ne bo privatizacije, mora NLB namreč vrniti državno pomoč (1,55 milijarde evrov) ter še protivrednost državnih jamstev za slaba posojila in terjatve hrvaških davkoplačevalcev, kar skupaj lahko znese 2,3 milijarde evrov oz. toliko, da lahko ogrozi nadaljnji obstoj banke.
Kot zapiše Kovač, slovenski oblastniki pogosto mislijo, da so "pametnejši" od Bruslja, a so se vsaj na področju notranjega trga in varstva konkurence močno ušteli, saj je to za evropsko povezovanje eno ključnih področjih, ki ima tudi jasno podporo vplivnih članic.
Kot primer navede krizno podržavljenje britanske banke Royal Bank of Scotland (RBS), ki je nasedla celo še bolj kot NLB in jo je že 2008. morala reševati država. V zameno je morala obljubiti prodajo hčerinske banke Williams & Glynn (W&G). Ker se je po izglasovanem brexitu izkazalo, da ta sama verjetno ne bo preživela, se je britanska vlada s Komisijo dogovorila, da lahko RBD obdrži W&G, a mora nameniti kar 800 mio evrov za prehod komitentov h konkurenci.
Za NLB je kaj takega nemogoče pričakovati, saj je jasno, da bo banka uspešno poslovala in bo kupcev zanjo dovolj...
Celoten članek preberite na Časnik.si.
Zadnje objave
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Ekskluzivno za naročnike
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.