Matićevo poročilo: poskus marginalizacije vseh, ki zagovarjajo življenje, družino in svobodo govora
POSLUŠAJ ČLANEK
Organizacije, ki zagovarjajo življenje, svobodo govora in družino, po Evropi zvonijo alarme. Na klopeh evropskih poslancev je namreč, po mnenju mnogih, najradikalnejše poročilo do zdaj. T.i. Matićevo poročilo namreč napada pravico do življenja, svobode mišljenja, ugovora vesti in družino. Hkrati posega na področja, ki so v domeni držav članic, medtem ko nasprotovanje splavu ter ostalim »neomarksističnim pravicam« obravnava kot spodkopavanje demokracije.
O poročilu bodo evropski poslanci glasovali konec junija. Zbrali smo tudi odzive slovenskih evropskih poslancev in jih povprašali, kako nameravajo glasovati. Čeprav gre za nezavezujoč dokument, ki se v primeru sprejetja ne bo neposredno odražal v evropski zakonodaji, pa vendarle govorimo o "mehki zakonodaji" (soft law), ki predstavlja pritisk in osnovo za sprejemanje zakonov in direktiv tako na ravni EU kot na lokalni ravni v prihodnje. Napetost v Evropskem parlamentu je zato precejšnja, rezultat glasovanja pa bi utegnil biti tesen.
Matićevo poročilo v uvodu citira množico mednarodnih dokumentov, na podlagi katerih je potrebno razumeti tudi besedišče, ki se pojavlja v dokumentu. Nepoznavalca namreč nekatere fraze lahko hitro zmedejo. Ko je tako govora o »spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah« to običajno pomeni promocijo in neomejen, brezplačen dostop do splava ter vseh oblik kontracepcije, zagotavljanje okolja, kjer je splav sprejet kot zdravstvena storitev ter uzakonitev vseh spolnih praks, ki se skrivajo pod kratico LGBTIQ+.
Poročilo državam nalaga, da obravnavajo posameznike glede na spolno identiteto (in ne spol), zakonsko zvezo in posvojitve otrok razširijo na poljubne oblike skupnosti in prosto omogočijo splav. Da bi to v polnosti dosegli, je potrebno odpraviti ugovor vesti zdravstvenih in farmacevtskih delavcev, ki se nanaša na opravljanje splavov in prodajo kontracepcijskih ter abortivnih sredstev. Glede na Matićevo poročilo bi morali ugovor vesti obravnavati kot »zanikanje zdravstvene oskrbe«.
Poleg odprave ugovora vesti poročilo poziva tudi k odpravi »škodljivih spolnih stereotipov«. Čeprav tega eksplicitno vanj niso zapisali, je iz ostalega besedila in citiranih dokumentov možno razbrati, da sem spadajo predvsem tradicionalne spolne vloge. Zato je potrebna »celovita spolna vzgoja« tako v osnovni kot v srednji šoli. Ta mora temeljiti na »znanstveno točnih« smernicah WHO in se aktivno boriti proti »diskriminatornim dezinformacijam, ki se po Evropi širijo z namenom, da ženske ne bi opravile splava«.
Poročilo državam nalaga tudi zagotovitev dostopa do kontracepcije, ki mora biti krita iz javnih sredstev, pri dostopu do splava pa zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev in človeških virov na tem področju. Država mora zagotoviti, da je splav legalen, dostopen za vse, tako v zgodnji kot kasnejši nosečnosti.
Promocijo splava in kontracepcije poročilo pričakuje tudi na evropskem nivoju. Od evropskih zakonodajalcev tako pričakuje pritisk na lokalne odločevalce, da omogočijo »celoten nabor« teh storitev in odpravijo vse ovire pri dostopu do njih.
Nasprotovanje splavu in ostalim »reproduktivnim pravicam« poročilo označuje kot napad na pravico do življenja, zdravja in izobrazbe oz. na ženske, temeljne demokratične principe in pravico do svobode ter informiranosti. Komisarja za demokracijo in demografijo poziva, da se sooči z vsemi, ki »rušijo demokracijo in vrednote EU z omejevanjem omenjenih pravic«, promocijo pa želi vključiti na vse nivoje evropske politike, tudi zunanjo. Pomoč tretjim državam bi tako pogojevali z uzakonjanjem omenjenih »pravic«.
Poročilo je posebej usmerjeno proti Poljski in Malti, ki sta edini evropski državi, ki zakonsko resno ščitita življenje nerojenih otrok, zato zoper njiju kliče odločen odgovor EU. Na ovire pri prostem dostopu do splava pa opozarjajo tudi v nekaterih drugih državah.
Ker gre za izjemno radikalno poročilo, je vroče tudi v skupinah evropskega parlamenta. Ne gre le za splav, za LGBT zakonske zveze ali kritiko Poljske. Gre za fundamentalni napad na vsakršen način razmišljanja, ki ni v skladu z radikalno agendo predlagateljev, opozarjajo njegovi nasprotniki. Pro-life organizacije in sorodno misleče tako odpravlja kot napadalce demokracije in osebnih svoboščin, sovražnike žensk, ki omenjeno vprašanje instrumentalizirajo za dosego demografskih ciljev. Gre torej za napad na svobodo mišljenja in versko svobodo ter svobodo izbire svetovnega nazora.
Poleg tega gre za poseganje Evropskega parlamenta na področje, ki je v izključni domeni držav članic. O splavu se je namreč Evropsko sodišče opredelilo le enkrat in takrat odločilo, da se človeško življenje začne s spočetjem. Medtem ko skupine z levega pola, vključno s slovenskimi evropskimi poslanci s tega pola, poročilo podpirajo, Evropska ljudska stranka še ni sprejela odločitve na ravni skupine, pričakujejo pa vročo debato.
Tanja Fajon (SD) tako izpostavlja, da poročilo podpira, ker »naslavlja izzive spolnega in reproduktivnega zdravja v vseh državah članicah in zagotavlja najvišje standarde«. Po njenem mnenju je pandemija namreč močno onemogočila dostop do le-tega, hkrati pa želi na ta način prispevati k odpravi menstrualne revščine v Evropi. Milan Brglez (SD) poročilo podpira, saj meni, da je nujno. Opozarja, da bi bila škoda, če bi se ga zlorabilo na škodo pravic in zdravja vseh oseb, posebej žensk. To vprašanje kot ključno vidi tudi Irena Joveva (LMŠ-Renew), ki meni, da smo v zadnjih letih v Evropi priča hitremu in nevarnemu nazadovanju pravic žensk, kar prispeva k eroziji že pridobljenih pravic in ogroža zdravje žensk.
»V času pandemije COVID-19 je bil ženskam in dekletom po vsem svetu pod pretvezo manj prednostne in nenujne medicinske kvalifikacije onemogočen dostop do polnih in kvalitetnih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja. Namen tega poročila je, da se EU institucije in države članice v bodoče vzdržijo takšnih dejanj in v celoti priznajo, da je spolno in reproduktivno zdravje človekova pravica,« meni Joveva.
Negativno stališče do poročila bosta zavzela Franc Bogovič (SLS-EPP) in Romana Tomc (SDS-EPP). Oba opozarjata, da gre za poseganje v pristojnost držav članic in kršenje načela subsidiarnosti. »Unija lahko na teh področjih namreč samo dopolnjuje nacionalne politike, ne pa ureja ali nalaga obveznosti državam članicam,« opozarja Bogovič, ki dodaja, da splav ni določen kot osnovna človekova pravica. Vztrajanje pri tem v poročilu označuje kot »pravno neustrezno in nepravilno, saj pravica do spolnega in reproduktivnega zdravja, ne vključuje tudi pravice do splava«.
Tomčeva poročilo označuje kot enega najbolj radikalnih do zdaj. Opozarja, da Evropska unija nima nikakršne pristojnosti ali celo moči, da bi spodkopala zdravstvene politike držav članic. V poročilu vidi obliko aktivizma, ki se v Evropskem parlamentu pojavlja že dalj časa. »V vsakem poročilu se soočamo z odstavki, ki nimajo nikakršne reference v evropski zakonodaji, posegajo na področje naših pravic o svobodi govora in kršijo človekovo pravico o svobodi misli.«
»S skupino evropskih poslancev sem se s pismom tudi obrnila na vodjo ELS v Evropskem parlamentu, Manfreda Webra, in ga opozorila na vse zgoraj naštete probleme. Poročila na glasovanju ne bom podprla,« je še zapisala Tomčeva.
Poročilu nasprotuje tudi Milan Zver. Še več, po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da "pride tako radikalno, neuravnoteženo in pravno nepravilno poročilo sploh na plenarno glasovanje". Poročilo namreč krši temeljne pravice do življenja, svobode vesti in načelo subsidiarnosti, ki so zagotovljene v ustanovnih dokumentih Evropske Unije. "Evropski parlament mora pri svojem delu spoštovati temeljne vrednote EU in dejstvo, da imata vsaka država članica in posameznik suvereno pravico, da v teh zadevah ravnata po lastnih prepričanjih." še dodaja Zver, ki meni, da bi tako poročilo moralo spodbujati kulturo življenja, podpira pa tudi pozive k temeljiti razpravi na ravni skupine Evropske ljudske stranke.
Ljudmila Novak in Klemen Grošelj se na naše vprašanje nista odzvala.
Na ravni EPP tako kaže na odpor, o določenem odporu pa poročajo tudi iz nekaterih drugih skupin, tudi liberalcev. Glasovanje konec junija utegne biti tesno, zato nekatere skupine državljane pozivajo, da pišejo svojim evropskim poslancem ter jih pozovejo, da poročila ne podprejo.
O poročilu bodo evropski poslanci glasovali konec junija. Zbrali smo tudi odzive slovenskih evropskih poslancev in jih povprašali, kako nameravajo glasovati. Čeprav gre za nezavezujoč dokument, ki se v primeru sprejetja ne bo neposredno odražal v evropski zakonodaji, pa vendarle govorimo o "mehki zakonodaji" (soft law), ki predstavlja pritisk in osnovo za sprejemanje zakonov in direktiv tako na ravni EU kot na lokalni ravni v prihodnje. Napetost v Evropskem parlamentu je zato precejšnja, rezultat glasovanja pa bi utegnil biti tesen.
Matićevo poročilo v uvodu citira množico mednarodnih dokumentov, na podlagi katerih je potrebno razumeti tudi besedišče, ki se pojavlja v dokumentu. Nepoznavalca namreč nekatere fraze lahko hitro zmedejo. Ko je tako govora o »spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah« to običajno pomeni promocijo in neomejen, brezplačen dostop do splava ter vseh oblik kontracepcije, zagotavljanje okolja, kjer je splav sprejet kot zdravstvena storitev ter uzakonitev vseh spolnih praks, ki se skrivajo pod kratico LGBTIQ+.
Države skuša prisiliti, da uzakonijo splav brez vsakršnih omejitev in ga promovirajo prek spolne vzgoje
Poročilo državam nalaga, da obravnavajo posameznike glede na spolno identiteto (in ne spol), zakonsko zvezo in posvojitve otrok razširijo na poljubne oblike skupnosti in prosto omogočijo splav. Da bi to v polnosti dosegli, je potrebno odpraviti ugovor vesti zdravstvenih in farmacevtskih delavcev, ki se nanaša na opravljanje splavov in prodajo kontracepcijskih ter abortivnih sredstev. Glede na Matićevo poročilo bi morali ugovor vesti obravnavati kot »zanikanje zdravstvene oskrbe«.
Poleg odprave ugovora vesti poročilo poziva tudi k odpravi »škodljivih spolnih stereotipov«. Čeprav tega eksplicitno vanj niso zapisali, je iz ostalega besedila in citiranih dokumentov možno razbrati, da sem spadajo predvsem tradicionalne spolne vloge. Zato je potrebna »celovita spolna vzgoja« tako v osnovni kot v srednji šoli. Ta mora temeljiti na »znanstveno točnih« smernicah WHO in se aktivno boriti proti »diskriminatornim dezinformacijam, ki se po Evropi širijo z namenom, da ženske ne bi opravile splava«.
Poročilo državam nalaga tudi zagotovitev dostopa do kontracepcije, ki mora biti krita iz javnih sredstev, pri dostopu do splava pa zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev in človeških virov na tem področju. Država mora zagotoviti, da je splav legalen, dostopen za vse, tako v zgodnji kot kasnejši nosečnosti.
Promocijo splava in kontracepcije poročilo pričakuje tudi na evropskem nivoju. Od evropskih zakonodajalcev tako pričakuje pritisk na lokalne odločevalce, da omogočijo »celoten nabor« teh storitev in odpravijo vse ovire pri dostopu do njih.
Nasprotovanje splavu in ostalim »reproduktivnim pravicam« poročilo označuje kot napad na pravico do življenja, zdravja in izobrazbe oz. na ženske, temeljne demokratične principe in pravico do svobode ter informiranosti. Komisarja za demokracijo in demografijo poziva, da se sooči z vsemi, ki »rušijo demokracijo in vrednote EU z omejevanjem omenjenih pravic«, promocijo pa želi vključiti na vse nivoje evropske politike, tudi zunanjo. Pomoč tretjim državam bi tako pogojevali z uzakonjanjem omenjenih »pravic«.
Poročilo je posebej usmerjeno proti Poljski in Malti, ki sta edini evropski državi, ki zakonsko resno ščitita življenje nerojenih otrok, zato zoper njiju kliče odločen odgovor EU. Na ovire pri prostem dostopu do splava pa opozarjajo tudi v nekaterih drugih državah.
V Evropskem parlamentu napeto, močna podpora in močno nasprotovanje poročilu
Ker gre za izjemno radikalno poročilo, je vroče tudi v skupinah evropskega parlamenta. Ne gre le za splav, za LGBT zakonske zveze ali kritiko Poljske. Gre za fundamentalni napad na vsakršen način razmišljanja, ki ni v skladu z radikalno agendo predlagateljev, opozarjajo njegovi nasprotniki. Pro-life organizacije in sorodno misleče tako odpravlja kot napadalce demokracije in osebnih svoboščin, sovražnike žensk, ki omenjeno vprašanje instrumentalizirajo za dosego demografskih ciljev. Gre torej za napad na svobodo mišljenja in versko svobodo ter svobodo izbire svetovnega nazora.
Poleg tega gre za poseganje Evropskega parlamenta na področje, ki je v izključni domeni držav članic. O splavu se je namreč Evropsko sodišče opredelilo le enkrat in takrat odločilo, da se človeško življenje začne s spočetjem. Medtem ko skupine z levega pola, vključno s slovenskimi evropskimi poslanci s tega pola, poročilo podpirajo, Evropska ljudska stranka še ni sprejela odločitve na ravni skupine, pričakujejo pa vročo debato.
Tanja Fajon (SD) tako izpostavlja, da poročilo podpira, ker »naslavlja izzive spolnega in reproduktivnega zdravja v vseh državah članicah in zagotavlja najvišje standarde«. Po njenem mnenju je pandemija namreč močno onemogočila dostop do le-tega, hkrati pa želi na ta način prispevati k odpravi menstrualne revščine v Evropi. Milan Brglez (SD) poročilo podpira, saj meni, da je nujno. Opozarja, da bi bila škoda, če bi se ga zlorabilo na škodo pravic in zdravja vseh oseb, posebej žensk. To vprašanje kot ključno vidi tudi Irena Joveva (LMŠ-Renew), ki meni, da smo v zadnjih letih v Evropi priča hitremu in nevarnemu nazadovanju pravic žensk, kar prispeva k eroziji že pridobljenih pravic in ogroža zdravje žensk.
»V času pandemije COVID-19 je bil ženskam in dekletom po vsem svetu pod pretvezo manj prednostne in nenujne medicinske kvalifikacije onemogočen dostop do polnih in kvalitetnih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja. Namen tega poročila je, da se EU institucije in države članice v bodoče vzdržijo takšnih dejanj in v celoti priznajo, da je spolno in reproduktivno zdravje človekova pravica,« meni Joveva.
Negativno stališče do poročila bosta zavzela Franc Bogovič (SLS-EPP) in Romana Tomc (SDS-EPP). Oba opozarjata, da gre za poseganje v pristojnost držav članic in kršenje načela subsidiarnosti. »Unija lahko na teh področjih namreč samo dopolnjuje nacionalne politike, ne pa ureja ali nalaga obveznosti državam članicam,« opozarja Bogovič, ki dodaja, da splav ni določen kot osnovna človekova pravica. Vztrajanje pri tem v poročilu označuje kot »pravno neustrezno in nepravilno, saj pravica do spolnega in reproduktivnega zdravja, ne vključuje tudi pravice do splava«.
Tomčeva poročilo označuje kot enega najbolj radikalnih do zdaj. Opozarja, da Evropska unija nima nikakršne pristojnosti ali celo moči, da bi spodkopala zdravstvene politike držav članic. V poročilu vidi obliko aktivizma, ki se v Evropskem parlamentu pojavlja že dalj časa. »V vsakem poročilu se soočamo z odstavki, ki nimajo nikakršne reference v evropski zakonodaji, posegajo na področje naših pravic o svobodi govora in kršijo človekovo pravico o svobodi misli.«
»S skupino evropskih poslancev sem se s pismom tudi obrnila na vodjo ELS v Evropskem parlamentu, Manfreda Webra, in ga opozorila na vse zgoraj naštete probleme. Poročila na glasovanju ne bom podprla,« je še zapisala Tomčeva.
Poročilu nasprotuje tudi Milan Zver. Še več, po njegovem mnenju je nesprejemljivo, da "pride tako radikalno, neuravnoteženo in pravno nepravilno poročilo sploh na plenarno glasovanje". Poročilo namreč krši temeljne pravice do življenja, svobode vesti in načelo subsidiarnosti, ki so zagotovljene v ustanovnih dokumentih Evropske Unije. "Evropski parlament mora pri svojem delu spoštovati temeljne vrednote EU in dejstvo, da imata vsaka država članica in posameznik suvereno pravico, da v teh zadevah ravnata po lastnih prepričanjih." še dodaja Zver, ki meni, da bi tako poročilo moralo spodbujati kulturo življenja, podpira pa tudi pozive k temeljiti razpravi na ravni skupine Evropske ljudske stranke.
Ljudmila Novak in Klemen Grošelj se na naše vprašanje nista odzvala.
Na ravni EPP tako kaže na odpor, o določenem odporu pa poročajo tudi iz nekaterih drugih skupin, tudi liberalcev. Glasovanje konec junija utegne biti tesno, zato nekatere skupine državljane pozivajo, da pišejo svojim evropskim poslancem ter jih pozovejo, da poročila ne podprejo.
Zadnje objave
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Ekskluzivno za naročnike
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
7 komentarjev
Franci
Le na čigavi strani je Ljudmila - da se ne odziva na to ključno vprašanje, ki se tiče naše svobode govora in vere.
jurist
Spoštovana ga. Ana, mene pa moti, da stalno poslušamo o tem, kako je splav pravica ženske. Oprostite, ampak če je moški pravi moški, se bo o tem z ženo/partnerko pogovoril in ona bo verjetno upoštevala tudi njegov vidik. Naša ustava ne pravi, da ženska odloča o rojstvu otrok, ampak starši.
Še bolj pa se mi zdi nerealen argument, da to pravico ženske potrebujejo zaradi posilstev. Morda razpolagate s kakšno analizo, koliko je takoh primerov v Sloveniji? Morda 1% splavov? Verjetno manj. Vsak, ki je, je seveda preveč in vsako posilstvo je preveč. Vendar pa se da v teh primerih zakonsko stvari urediti tudi drugače in splav omejiti na take primere. Govoriti, da mora biti splav neomejen iz teh razlogov pa je precej za lase privlečeno.
Hribarjev Rafko
Kdo nas ima za norce ?
Ubijanje nerojenih, večinoma zdravih otrok je
**Spolno in reproduktivno ZDRAVJE** !!!!!
Torej je bil Auschwitz zdravstveni sanatorij, Goli Otok pa rehabilitacijski inštitut ?
Člani Evropske Ljudske Stranke, če je v vas vsaj še trohica Roberta Schumana, raztrgajte ta dokument!
Zavoljo resnice.
Ljudmila, we will watching you!!!!
APMMB2
Ana, sam nisem proti splavu, da se razumemo. Več razlogov je za to. Nekaj si jih navedla. Sem pa odločno proti demagogiji,ki jo uganjajo levičarji in splav štejejo med temeljne pravice žnsk. Gre za levičrsko demamgigijo, ki nikjer in nikdar ni koristna.Če pogledamo slovenske levičarje in nihovo demagogijo nam je vse jasno.
Polna usta so jjih delavskih pravic. Ali res protestirajo delavci na shodih po Ljubljani. Ne, gre za elito, ki se boji,da bo prikrajšana in ne bo dobila levjega deleža pri delitvi kovidnih sredstev.
Poglejmo si tolikokrat citirane lačne otroke. Med tehtabnjem, ali denar zanje, ali pa za nekoristne študije , so levičarji denar namenjali za nekoristne študije ter finacirali svoje , za lačne otroke pa so skrbeli pred vsem donatorji.
Podobno je s splavom. Primeri, kot jih navajaš so redki, izjeme, zato zganjati kraval okrog njih je popolna demagogija. V civilni družbi to ni in ne sme biti problem.
Morda se še sedaj dogajajo ženskam, ki se morajo zateči k splavu neprijetnosti in zasmehovanja, kar ni prav in je potrebno spremeniti miselnost. Seveda pa je demagogija, ki jo uganjajo levičarji, pred vem žensko krilo, ki ga vodijo lezbijke in sufražetke naravnist bizarna.
Končno pa je takšna propaganda nevarna.
Kot vidimo, levičarji na vask način rušijo vlado, ki dela, ki se zavzema za socialne probleme, pa vendar jo rušijo z lažmi. Ko so bili na oblasti od konca svetovne vojne, do osamosvojitve, so pokazali kaj zmorejo in kaj znajo. Slovenija je zasotajala za razvitim svetom. Večino samostojne Slovenije so bili na oblasti in vidimo, kako nas dohitevajo in prehitevajo države, ki jih je tlačila boljševška knuta. Zakaj nas dohitevajo? Zato, ker so se otresli komunistov, levičarjev.
In sedaj se nameravajo vrniti nazaj s splavom, ki mora biti pravica ženske.
Koliko pa se bo zaradi tega dvignil standard ljudem? Kolko več demokracije in svobode bo povzročila pravica do splava ob dejstvu, da je splav že sedaj dovoljen in legaliziran?
GroKo
Spolno in reproduktivno zdravje? Vsak kolikor toliko normalen človek bi si pod to besedno zvezo predstavljal skrb za plodnost in zdravljenje neplodnosti, mar ne? Kako pa lahko splav sploh spada med "reproduktivno zdravje", če ima za zdravje reproduktivnih organov lahko samo negativne posledice (z izjemo primerov, ko bi ob nadaljevanju nosečnosti bilo ogroženo zdravje ali življenje matere, ampak tudi pri teh ne vpliva pozitivno na plodnost ali kasnejšo možnost zanositve)? Kakšna totalna neumnost.
Alojzij Pezdir
Vse kaže, da se globalna levica od "razrednih" oz. klasičnih konfliktov "med delom in kapitalom" umika na novo-komponirano modno politično "bojišče". Na področje življenjskih stilov in praks, k militantni ideologiji spola, k "razstrelitvi" klasičnega modela družine s koncepti in praksami gibanja LGBTQ+ , k "osvoboditvi" žensk na račun diskriminatornega nepriznavanja pravice do življenja naravno spočetemu živemu bitju - nedolžnemu otroku.
Pri vsej tej zadevi se zdi najbolj etično sporna ultimativna razglasitev ženske osvobojenosti in absolutne svobode do te mere, da lahko svobodno in svojevoljno odreče življenje že spočetemu otroku. Pri čemer se umetna prekinitev nosečnosti skrajno lahkomiselno zlorablja kot le eno od številnih znanih kontracepcijskih sredstev, ki pa ima edino za posledico trajno in dokončno odpravo spočetega živega človeškega bitja, a tudi možne psihične in zdravstvene posledice za nadaljnje življenje ženske.
Kako je mogoče, da ob vseh znanih in učinkovitih sredstvih in metodah zaščite pred nezaželeno nosečnostjo politiki vsiljujejo prav umetno prekinitev nosečnosti kot še vedno povsem rutinski državni ginekološki ukrep "spolnega in reproduktivnega zdravja"?
Kako je mogoče, da se v tej zvezi nihče javno ne sprašuje o pravicah naravno spočetega in praviloma zdravega otroka kot polnokrvnega živega bitja, o "svetosti življenja", o dragocenosti, enkratnosti in neponovljivosti slehernega naravno spočetega živega bitja?
Kako je mogoče, da se iz polne so-odgovornosti z materjo za spočeto živo bitje dosledno izvzema in vztrajno zamolčuje ter ignorira moškega, partnerja, naravnega očeta?
Umetna prekinitev nosečnosti, ki jo "levičarji vseh dežel" vsiljujejo kot populistični ukrep "spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic" žensk, vsebuje nekaj ključnih civilizacijskih in etičnih vprašanj, o katerih bi morali svoje vedno znova povedati filozofi, etiki, pravniki, teologi, psihologi, ginekologi, sociologi ...
Zlasti v luči "svetosti življenja", o kateri piše tudi filozof dr. Tine Hribar. Kar terja tehten, resen in vsestransko kompetenten premislek tako o abortusu, kakor tudi o evtanaziji. Vsekakor je več kot vprašljivo absolutizirati pravice enega človeškega bitja na račun drugega, še posebej če se drugo človeško bitje ne more braniti.
APMMB2
Levičariji nenehno provocirajo in skušajo postavljati nove meje.
Na nekaterih področjih so že prišli do konca, na nekaterih še ne. Vprašanje pa je, kdaj bodo popolnoma porušili družbo v kateri živimo.
Človek, "zahodni človek" je to družbo izgrajeval tisočletja in dosegel vrh. Človestvo je doseglo vrh na področju filozofije, umetnosti in znanosti. Seveda vrh nikoli ni dosežen, vedno se da še kaj dodati. Popolnma nesprejemljivo pa je, da pa se začenja proces rušenja in to na vseh področjih. Očitno je rušenje uspešnejše kot gradnja.
To kar so rodovi počeli in gradilu tsiočletja, želijo sedanji jurišniki porušiti v nekaj desetletjih.
Področje splava ni moja domena. Kot moški ne morem dojeti, kaj to pomeni za žensko.
Prav gotovo pa splav ni nekaj, kar ne pusti ženski prav nobenih posledic.
Posebno vprašanje pa je, kdaj se začne življenje in ali je iz etičnega stališča splav nedvoumno etično dejanje.
Takšna vprašanja si zastavljajo razmišljujoči ljudje.
So med nami in če smo demokrati, imajo vso pravico, da tudi oni spregovorijo.
Zanimivo pa je, da danes v dobi uspešne kontarcepcije, ko praktično žensko zaščiti pred nezaželjeno nosečnostjo, postaja vprašanje splava eno od najpomembnejših družbenih vprašanj.
To je zato, ker levičarji iščejo mejo. Tudi tam, kjer skorajda ni pomambna.
Zaradi uspešne kontacepcije, ki omogoča skoraj popolno prperečitev splava, vprašanje nejgove legalizacije skorajda ne bi smelo zavzeti tak pomen, kot ga levičarji želijo sprovocirati.
Ker sama preprečitev nosečnisti ni več osrednje vprašanje, vprašanje sleijo na povsem drugo področje in sicer na področje pravice do splava.
Pri tem vprašanju pa ne gre več primarno za prekinitev nosečnosti, temveč za pravico.
Prav odgovor na to vprašanje pa je bolj zapleten.
Pravica je pojem, ki se v zadnjem času vse bolj zlorablja.
Vsak čovek bi naj imel pravice. Vendar pravice enega posegajo v pravice drugega. Zaradi pravic nastajajo spori in najrazličnejša tolmačenja, pred vsem zato, ker pravica, kakršna koli že je, je omejena s pravico drugega. popolne pravice vseh vodijo v kaos, v anarhijo in splošni nered.
Tudi pravica do spalava ni enaoznačna in izključna pravica ženske, kar želijo prokazati levičarji in anarhisti.
Pravica do splava je izrazita provkacija levičarjev, je element rušenja tradicionalne družbe in je element razdvajanja.
Je tudi ustvarjanje kaosa, ki je predpogoj za revolucijo. revolucija pa je predpogoj za uvedbo diktature.
In končno se postavlja vprašanje, ali si res želimo, da nam zavlada Luka Mesec, Nataša sukič, Violeta Tomič, Matej Tašner Vatovec, Miha Kordiš in ostali, ki čakajo pred vrati parlamenta in iz barikad pretijo, da bodo po volitvah zavladali.
Splav je samo pretveza, cilj pa je zasesti oblast in zavladati!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.