Med najuspešnejšimi politiki meseca nekaj novincev in trije vladni politiki. V maju najmanj uspešna Dominika Švarc Pipan

Designed by Freepik
POSLUŠAJ ČLANEK
Ravno, ko so volivci počasi začeli pozabljati nanj, je v javnosti ponovno udaril: Anže Logar je ustanovil Platformo za prihodnost, ki ga je utrdila na prvem mestu naše mesečne lestvice najuspešnejših politikov po oceni sodelujočih poznavalcev politike. 

Med ocenjevane smo dodali dva novinca, agilna mlada poslanca opozicijskih strank, ki sta nemudoma skočila tik pod vrh lestvice uspešnih. 

Sodelujoči analitiki pa so očitno prepoznali bizarnost padca v objem rednemu obiskovalcu sodišč, ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki si ga je privoščila ministrica za pravosodje iz vrst SD-ja Dominika Švarc Pipan. Predvsem to ji je najbrž prineslo titulo najmanj uspešne političarke meseca maja.  

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah minimalizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matej Lahovnik, dr. Matevž Tomšič, Alen Salihović, Igor Vovk, Sašo Ornik, Bojan Požar, Tino Mamić, Rok Čakš


Strategija Anžeta Logarja, ostati skrit pred javnostjo in se s tem izogniti potrebi po opredeljevanju glede politike, ki se dogaja levo in desno od njega, se z zdrsom s prvih mest lestvic priljubljenosti politikov, kjer ga je zamenjala Nataša Pirc Musar, očitno končuje. Poslanec z najnižjo prisotnostjo na glasovanjih v državnem zboru, udeleži se jih dobro polovico, bo raje bolj aktiven na področju civilne družbe. Da je ovinek v civilno sfero smiseln manever na njegovi poti proti politični samostojnosti in odcepitvi od Janeza Janše, večinsko menijo tudi poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti politikov.

V mesecu maju so Logarju povprečje ocene uspešnosti njegovega delovanja dvignili skoraj za celo stopnjo. In če si je prejšnji mesec prvo mesto delil s predsednikom SLS-a Markom Balažicem, je zdaj na vrhu najuspešnejših politikov meseca ponovno sam.

Ne tako daleč za njim pa je novinec, prodorni poslanec Nove Slovenije Aleksander Reberšek. Še en novinec, mladenič iz vrst SDS-a, ki je za razliko od Logarja eden najaktivnejših poslancev in za Miho Kordišem drugi po številu do sedaj izgovorjenih besed v parlamentu, Andrej Hoivik, si s politikom-aktivistom Alešem Primcem deli tretje mesto.

Sledi najbolje uvrščeni politik vladajoče koalicije, minister za gospodarstvo Matjaž Han, njemu pa predsednik NSi-ja Matej Tonin ter njegov strankarski kolega Jernej Vrtovec. Marko Balažic je tokrat dobil nekoliko nižjo povprečno oceno, a dovolj za lestvico uspešnih. To je za rep ujel tudi predsednik vlade Robert Golob, kar je svojevrsten uspeh, saj so ga poznavalci politike še aprila ocenili za najbolj neuspešnega politika meseca.



"Napol za šalo, napol zares: Golob je bil ta mesec po svoje izjemno uspešen. Po formiranju zasebne varnostne službe mu je uspelo urediti tudi svoje zasebno letalo, namesto pokvarjenega falcona. Namesto družbenih reform pa je reformiral svoje zasebno življenje.  Čeprav še vedno poročen, ima vsem na očeh novo spremljevalko, in še novo frizuro," Golobove uspehe kanček sarkastično našteva Bojan Požar.

"Čisto resno pa, politik meseca je vsekakor Anže Logar, ker lovi timing svoje napovedi o pragu nečesa velikega. Že zgolj dejstvo, da postaja prva tarča medijev in mnenjskih voditeljev tranzicijske levice, ki se ga lotevajo tudi povsem stupidno, nam med vrsticami pove, da se ga strašno bojijo," ocenjuje ta prodorni raziskovalni novinar. Visoko oceno je Požar dodelil še Damirju Črnčecu, ker ga "javno praktično ni čutiti, na policiji pa hude čistke, ne janšistov, ampak tistih od Bobnarjeve, Lindava in Draga Kosa, kjer so tudi njegovi prstni odtisi."

Ekonomist dr. Matej Lahovnik pa je opazil realističen pristop k stvari politika, ki je za rep ujel enajsterico najbolj uspešnih v maju. "Pohvaliti je treba razumno reakcijo ministra za finance Klemna Boštjančiča ob nameri vlade, da se vloži 100 mio ali več v ustanovitev nove letalske družbe, ko je pravilno opozoril, da nekateri živijo v oblakih in ne razumejo finančnih omejitev države." Kot poudarja Lahovnik, mora biti minister za finance tisti, ki ustavlja politične norosti, in v tem primeru to počne, saj je javno povedal svoje mnenje.

Dva sodelujoča analitika sta opozorila na nesmiselnost medsebojnega javnega obračunavanja v opoziciji. "V času popolne leve prevlade v državi je najslabše, kar lahko opozicija stori, če se začne medsebojno napadati," pravi odgovorni urednik tednika Domovina Tino Mamić. Izpostavlja dva konkretna primera, ki po njegovem v tem trenutku najbolj koristita Robertu Golobu. "Aleš Hojs je dvakrat v Tarči na TV SLO bolj napadel NSi, ki naj bi kolaborirala z vlado, kot vlado samo. Ljudmila Novak pa čivka (tvita) z navijaško podporo zamenjavi vodstva RTVS, kar se kaže kot najnižja točka vladavine prava v zgodovini demokratične Slovenije."

Tudi novinar Radia Ognjišče Alen Salihović meni, da je vse večje obračunavanje na desni sredini mlin na vodo vladajočim. "Obtožbe enih in drugih so morda upravičene, a v tem sklepam, da volivci ne vidijo priložnosti, da je lahko bolje," pravi.

Po njegovem je nekaj več pokazal Anže Logar, ki mu je uspel veliki met z ustanovitvijo društva. Kako daleč pa bo ta met neslo, je odvisno od več dejavnikov; tako od že prej omenjanega obračunavanja med strankami kot od medijev in tudi načina odzivanja na aktualne družbene teme.

Poguben Jankovićev objem


Na lestvici najmanj uspešnih politikov meseca se nadaljuje trend barvnega prehajanja iz rdeče v modro. Če so pred meseci med najmanj uspešnimi prevladovali politiki SD-ja in Levice, se prehodom iz pomladi v poletje med neuspešneži z najnižjimi ocenami kopičijo politiki Svobode.

A ne čisto na dnu, saj ji je titulo najmanj uspešne s svojim zagotovo iskrenim, a za ministrico za pravosodje popolnoma nesprejemljivim javnim izkazom ljubezni in bližine do pravosodno redno obravnavanega Zorana Jankovića prislužila podpredsednica Socialnih demokratov Dominika Švarc Pipan. Šele nato pride zdolgočaseni vodja poslanske skupine Svobode, Borut Sajovic ter ekscentrična predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki si je maja privoščila še en bizaren izpad glede "butastih, butastih, butastih" ukrepov za zaščito pred koronavirusom.

S povprečno oceno pod 2 sledi 5 Golobovih ministrov ter nato še vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec.



(Ne)uspešnost delovanja politikov so sodelujoči ocenjevali na petstopenjski lestvici (1 – zelo neuspešen, 2 – bolj neuspešen, 3 – niti uspešen niti neuspešen, 4 – bolj uspešen, 5 – zelo uspešen).

Med 11 najbolj uspešnih so se uvrstili tisti z najvišjimi povprečnimi ocenami, med 9 najmanj uspešnih pa tisti z najnižjimi povprečnimi ocenami. Sodelujoči so sicer tokrat ocenjevali 35 bolj izpostavljenih politikov v polletnem obdobju.



Profesorja Mateja Lahovnika je najbolj razočarala Alenka Bratušek, ki bi s svojimi bogatimi izkušnjami morala biti stabilen člen te vlade, se pa nespametno zaletava z ustanovitvijo nove Adrie, za katero je vnaprej očitno, da bo nasedel državni projekt. "Ne obnaša se kot izkušena političarka, ampak kot da je šele včeraj vstopila v politiko," pravi Lahovnik. In izraža upanje, da bo spremenila svoj pristop ali vsaj zamenjala svetovalce, ki ji škodijo. "Mogoče je preveč pod vplivom nekaterih lobijev."

Sicer ni padla med 10 najslabše ocenjenih, a vseeno Alena Salihovića vse bolj negativno preseneča predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je s še eno neposrečeno izjavo (po odločitvi ustavnih sodnikov o zadržanju zakona o RTVS) dala vedeti, kako ideološka bo.

"To priča tudi njena neudeležba na slovesnosti za približno 30.000 zunajsodno pobitih v Kočevskem rogu," je na njeno odsotnost na sobotnem pietetnem dogodku opozoril Salihović. 

"Prav zanimivo bo videti, če si bo skupaj s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in Meiro Hot tako kot za skrb za živali prizadevala za pokop 3200 žrtev iz brezna pod Macesnovo Gorico," dodaja ter ocenjuje, da vse bolj se kaže, da gre predsednica države po poti nekdanjega predsednika Danila Türka, ki so mu bili poboji drugorazredna tema, zato so mu volivci namenili zgolj en mandat.

Ocena vlade kanček višja kot aprila


Ocena dela vlade Roberta Goloba med poznavalci ostaja nizka, pa vendarle je že drugi mesec zapored višja kot mesec pred tem.

Klik za povečavo


Zakaj tako, najdemo v razmišljanju Tina Mamića: "Po enem letu brezdelja je vladi in Svobodi občutno padla podpora. A z obletnico volitev je prišlo tudi do javnomnenjskega preobrata: trend upadanja podpore se je nehal. To so dosegli z obuditvijo ideoloških tem, s celo serijo provokacij, ki vsakega demokrata spravijo ob živce."

Kot pravi Mamić, je vladna počastitev obletnice ustanovitve komunistične partije, kar so komunisti sami že davno opustili in celo začeli skrivati, mogoče najbolj izrazita provokacija.

"Čeprav mnogi kritizirajo Janeza Janšo in SDS, češ da je nasedel na provokacijo, pa bi si še veliko težje predstavljali, če bi ob tem molčal. V resnici je moral odreagirati, saj bi sicer legitimiral vladne izpade, ki so v svojem bistvu nedemokratični in neustavni."

Kot ocenjuje Mamić, je vlada opozicijo ujela v past, v skobec, iz katerega se sicer lahko rešiš, a ne brez rane. "Provladni in mestoma hujskaški mediji vladi izdatno pomagajo. Gospodarstveniki pa ostajajo tiho in postajajo sokrivi za slabšanje gospodarske konkurenčnosti svojih podjetij na mednarodnem trgu."

Tudi dr. Matevž Tomšič opozarja, da se je v tem mesecu vlada 'proslavila' z ukinitvijo dneva spomina za žrtve komunizma. "Tega zavrženega dejanja ni mogoče razumeti drugače kot poskus rehabilitacije komunističnih zločinov."

Alen Salihović izpostavlja, da vlada z izjemo ideološkega boja in vse večje polarizacije političnega prostora, hkrati pa delitve naroda, ne kaže prav nič več. "Edini naboj, ki jim ostaja, je naboj stranke Levica, ki neti ideološki boj, predsednik vlade Robert Golob pa na tem gradi podobo vlade."  In kako si to razlagati? "Pač je treba plačevati tistim, ki so jim pomagali na oblast, oziroma tistim, ki so polarizacijo s kolesi ustvarili," zaokrožuje novinar in voditelj. 

Dr. Matej Lahovnik meni, da bi vlada morala regulirati cene v monopolnih dejavnostih, kot so komunalne storitve, kjer ni konkurence, ne pa se ukvarjati z maržami v trgovini z živili kjer je velika konkurenca. "Inflacija je višja kot v evroobmočju, ker je nemenjalni sektor pri nas prevalil višje stroške energentov v celoti na stranke, sedaj, ko so so cene energentov spet zelo nizke, cene plina na primer na svetovnih borzah 90 % nižje kot na vrhu krize, pa nemenjalni sektor kjer ni konkurence, cen ne spusti ampak se komunala na primer še draži."

Za Bojana Požarja pa je bila ravno sredina tiskovna konferenca ob prvi obletnici Golobove vlade odličen pokazatelj njenih dejanskih rezultatov: "Namesto napovedanih teh obljubljenih velikih družbenih reform so se hvalili s tako imenovanim osvobajanjem medijev. Porazno za predsednika vlade, ki je na oblast prišel z imidžem vrhunskega učinkovitega menedžerja."

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike