Katastrofalne poplave, največje v zgodovini in neprimerljive s katerokoli naravno katastrofo v sodobni Sloveniji, so prizadele kar dve tretjini države. Umrlo je šest ljudi (dva od teh je v hribih ubila strela), uničeni so številni domovi, porušene so ceste, mostovi, komunalna in druga infrastruktura.
Opustošenje, ki so ga povzročile narasle vode, z grozo opazujemo že skoraj 14 dni. Tokrat pa smo, za lažjo predstavo, kako je narava preoblikovala obličje zemlje, nekatere najbolj prizadete kraje v sliki prikazali na način prej/potem.
Po prvih, zelo grobih ocenah ministrstva za obrambo je na prizadetih območjih več kot 400 hiš in objektov, ki so povsem neprimerni za bivanje ali uničeni. V Slovenski karitas medtem ocenjujejo, da je petkova ujma v Sloveniji poškodovala vsaj 4.000 hiš in stanovanj.
Poplave so prizadele številna podjetja. Po prvih ocenah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so mala podjetja in obrtniki utrpeli za najmanj 250 milijonov evrov škode, toda končna ocena škode bo še precej višja. V Gospodarski zbornici Slovenije pa ocenjujejo, da v najbolj prizadetih regijah skorajda ni poslovnega objekta, ki ne bi utrpel škode.
A vse to je le nema statistika. Resničen obseg uničenja lahko najlažje dojamemo ob pogledu na opustošenje.
Za vas smo zbrali nekaj slik prizadetih območij. Kako so izgledala nekoč ter med poplavami oziroma kako so videti danes.
Bistričica, Kamnik
Občino Kamnik so poplave pred tednom dni hudo prizadele, župan Matej Slapar je razmere označil za katastrofalne in v prvi oceni dejal, da je škode za vsaj 500 milijonov evrov, "saj je uničena celotna infrastruktura po dolini Črne, Kamniške Bistrice in tudi dolini Bistričice".
Kjer je bil še včeraj travnik ali vrt, so zdaj kupi peska ali mulja.
Vir: Stanka Kočar, Facebook
Struge-Raduha
Odrezani od sveta so tudi v zaselku Struge v občini Luče. Podoba zaselka je povsem spremenjena, avtomobilov ni, glavne ceste v Solčavo ni, zgornji del zaselka se je spremenil v otok. Iz zaselka so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev.
V soboto zjutraj, ko sta se Pšata in Kamniška Bistrica umaknili v svoji strugi, so prebivalci Trzina začeli odstranjevati vse, kar je voda s hudourniki prinesla in zalila. Miha Pavšek, poveljnik civilne zaščite Trzin, je pohvalil solidarnost in pomoč tako krajanov kot tudi številnih prostovoljcev iz drugih občin. »Poplavni val iz Most pri Komendi in naprej iz Mengša je do nas prišel zelo hitro. Sredi dopoldneva se je oglasila tudi sirena za splošno nevarnost. Žrtev na srečo nismo imeli, smo pa čez dan organizirali pripravo protipoplavnih vreč. Lahko povem, da smo preložili 160 ton peska, zadnji, osmi tovornjak je na naše dvorišče pripeljal v petek zvečer ob 22.45.«
Vir: Maruša Pen, Facebook, posnetek zaslona
Stahovica
Cestna infrastruktura je na številnih mestih uničena. Most, ki so ga postavili leta 1914 in povezuje Stahovico s Kamnikom, se je porušil. V trenutku zrušenja sta bila na mostu tudi pešec in avtomobil, ki pa sta se še pravočasno umaknila.
Vir: Blanka Kovačič, Facebook
Vir: Miro Majcen, Facebook
Mozirje
V občini Mozirje je reka Savinja že ponoči prestopila bregove in poplavila mesto ter okoliške hiše. Gasilci so med drugim iskali čolne, s katerimi bi evakuirali ljudi. Voda je bila ponekod visoka med 1,5 in 2 metra.
Voda je popolnoma uničila tudi Mozirski gaj. "Parka, takšnega, kot je bil, ne bo več," je povedal vodja parka.
Vir: Urša Zgojznik, Facebook
Ločica ob Savinji
Voda je prebivalce Ločice ob Savinji zelo presenetila, predvsem tiste, ki ne živijo tik ob reki, ampak nekaj ulic stran. Krajani do zadnjega niso verjeli, da bo voda prišla do njih, dokler ni zavladala norišnica.
Vir: Benjamin Ivancic, Facebook
Medvode
Vse ceste v centru Medvod so bile poplavljene, evakuirali so 60 ljudi. Voda je med drugim zalila tudi občinsko stavbo in nakupovalni center s trgovino Mercator. Na srečo pa je prizanesla Knjižnici Medvode.
Vir: Bodi Eko, Facebook, posnetek zaslona
Mežica
Številna podjetja so se znašla dobesedno pod vodo, med njimi podjetje Cablex iz Mežice. Po poročanju STA so v tem podjetju prostori povsem uničeni, tudi škode še niso mogli začeti ocenjevati. Med bolj prizadetimi je tudi Tovarna akumulatorskih baterij Mežica.
Prebivalce Mežiške doline so kasneje prizadeli še primeri črevesnih nalezljivih bolezni.
Vir: Neurje.si, Facebook
Vir: Neurje.si, Facebook
Primož pri Ljubnem
Na Ljubnem je odneslo štiri hiše, ogromno naselij je bilo poplavljenih. Evakuirali so več sto ljudi. Odneslo je tudi dele ceste ob Savinji.
Slike odlično prikazujejo naše popolnoma zgrešeno pojmovanje narave ob vseh "skrbeh zelenjavarjev", ki ne razumejo osnove fizike, kaj šele, da bi bili sposobni strateškega poseganja v prostor.
Če nekdo hlepi zato da bo iz arhitekta postal inženir arhitekt, še ni rečeno da zna vsaj osnovne fizikalne zakone, statiko ali dinamiko.
Dejstva so neizprosna in tako lahko za primer Medvode predstavim jasno sliko.
Petdeset let pobira Občina Medvode koncesijo od HE Medvode, stanovanjski objekti na Gorenjski in Žontarjevi ulici pa imajo vsake dve tri leta poplave, ker je ali zaspal zaporničar ali pa niso slišali vremenske napovedi.
Struga Save leze proti
Objekt Mercator je zgrajen za 0,5 m nad dvestoletne vode in ni bilo poplav ne morete verjeti do letos, po izjemno strokovnem posegu z žegnom Direkcije za vode, ki je zaradi varčevanja pri projektu pozabila zahtevati hidravlično simulacijo vodnega toka reke Sore in Save.
Sora se enostavno ni mogla izlivati v premočan tok reke Save, ki je veselo v konici ( pazite 4 ure je bila samo konica) imel maksimalni pretok 1850 m3/s.
To da savske elektrarne nočejo, ne razumejo poglobiti strugo reke Save dokazuje kako nizek strokovni nivo je v tem podjetju. Predvsem pa odgovornost.
Za obveščanje uporabljajo gasilce, in to po pravilu vsake tri leta. Škodo ki jo povzročajo pa zaposleni veselo obračunajo na ljubkih sindikalnih izletih saj smo vsi dobri ljudje.
Niti enkrat se ni direktor Savskih elektrarn prišel opravičiti poplavljencem iz spodnji Medvod, kaj šele, da bi se njihovi zaposleni kot socialno čuteči pobrigali za povrnitev škode!!!!
To je samo popoln dokaz nasilja, navidezne stroke in skupaj z Direkcijo za vode najbrž na razumejo kaj je akumulacija. Kje so sedaj ribiči ob vseh pomorjenih ribah, če pa prej ne dovolijo poglobitev struge zaradi rib? Ni jih! Poskrili so se v luknje, vedoč da se jim bo vsak normalen človek lahko samo še smejal!!
Treba bo resen pogovor in to brez frazarjenja, samo s podatki in Bog ne daj z dolgovezenjem raznih faliranih študentov FF UL Ljubljana, slučajno nastopajočih kulturnikov.
Mislim, da meji na čudež, ali pa čudež dejansko je, da v najhuje poplavljenih delih Slovenije ni bilo niti ene smrtne žrtve med ljudmi. Lahko bi jih bilo 100 ali več, zlasti glede na čas dneva, ko se je to zgodilo, ko ljudje praviloma spijo.
Poleg tega mislim, da se ob takih ekstremnih vodah tudi ob najboljši možni realni preventivi in pametni gradnji obsežnemu poplavljanju in veliki škodi ne bi mogli izogniti. Bistveno zmanjšali pač.
BARBARA RAKUN
17. 08. 2023 14:37:390
Zakaj so se potem nekateri kraji izognili poplavljanju? Ker so se verjetno zavedali,da je preventiva se vedno najboljša,čeprav drago. Ampak če zdaj preracunamo stroške sedanjih poplav!
Igor Ferluga
17. 08. 2023 19:52:290
Gotovo to drži. Ampak Celje bi bilo recimo vseeno krepko pod vodo, če se ogromno vode ne bi razlilo višjevodno in zalilo Nazarje, Mozirje, Braslovce in naprej. In tudi gledano naprej - povečana zascitenost z nasipi Celja zmanjša zmožnost zaščite nizvodnih lokacij, recimo Laškega, pred poplavami. Bistveno je upocasnjevanje rek in dajanje prostora varnemu razlivanju ob hudi uri. In hude ure se bodo ob ogrevanju klime le stopnjevale.
V Zg. Savinjski dolini so leta 1990 poplave naredile ogromno škode - tako Savinja, Dreta kot hudourniki. Takrat sem hodila v 5. razred OŠ, ko je iz majhnega potočka v vasi potoček postal reka. Ta potoček se je saniralo in sedaj moji sorodniki niso bili prizadeti v poplavah. Savinja je še potem kar nekajkrat poplavljala. In že takrat 1990 je bil BSH zelo poplavljen, npr. v Nazarjah, tudi ostala podjetja, tudi trgovine se je čisto zraven Savinje ali Drete gradilo. Kako je lahko BSH dobil dovoljenja da se je še naprej delovne hale gradilo, naj mi to zdaj pove kdo? Kako to, da je camp Menina večkrat poplavilo, sedaj če ne bi bili gasilci zelo prisebni, da so celo noč dežurali, bi lahko bili vsi turisti v kampu mrtvi.
Da ne govorim o novogradnjah v celi Zg. Savinjski dolini.
Kdo bo odgovarjal za vseh 33 let od prvih groznih poplav?
MEFISTO
18. 08. 2023 08:40:130
Si prepričana, da je mnilo le 33 let od "prvih groznih poplav"
Najbrž bo treba seči kar daleč nazaj!?
7 komentarjev
Andrej Muren
Savske elektrarne najbrž nimajo dovolj denarja za poglabljanje struge Save, vendar bi morala vskočiti na pomoč država.
mihec
Slike odlično prikazujejo naše popolnoma zgrešeno pojmovanje narave ob vseh "skrbeh zelenjavarjev", ki ne razumejo osnove fizike, kaj šele, da bi bili sposobni strateškega poseganja v prostor.
Če nekdo hlepi zato da bo iz arhitekta postal inženir arhitekt, še ni rečeno da zna vsaj osnovne fizikalne zakone, statiko ali dinamiko.
Dejstva so neizprosna in tako lahko za primer Medvode predstavim jasno sliko.
Petdeset let pobira Občina Medvode koncesijo od HE Medvode, stanovanjski objekti na Gorenjski in Žontarjevi ulici pa imajo vsake dve tri leta poplave, ker je ali zaspal zaporničar ali pa niso slišali vremenske napovedi.
Struga Save leze proti
Objekt Mercator je zgrajen za 0,5 m nad dvestoletne vode in ni bilo poplav ne morete verjeti do letos, po izjemno strokovnem posegu z žegnom Direkcije za vode, ki je zaradi varčevanja pri projektu pozabila zahtevati hidravlično simulacijo vodnega toka reke Sore in Save.
Sora se enostavno ni mogla izlivati v premočan tok reke Save, ki je veselo v konici ( pazite 4 ure je bila samo konica) imel maksimalni pretok 1850 m3/s.
To da savske elektrarne nočejo, ne razumejo poglobiti strugo reke Save dokazuje kako nizek strokovni nivo je v tem podjetju. Predvsem pa odgovornost.
Za obveščanje uporabljajo gasilce, in to po pravilu vsake tri leta. Škodo ki jo povzročajo pa zaposleni veselo obračunajo na ljubkih sindikalnih izletih saj smo vsi dobri ljudje.
Niti enkrat se ni direktor Savskih elektrarn prišel opravičiti poplavljencem iz spodnji Medvod, kaj šele, da bi se njihovi zaposleni kot socialno čuteči pobrigali za povrnitev škode!!!!
To je samo popoln dokaz nasilja, navidezne stroke in skupaj z Direkcijo za vode najbrž na razumejo kaj je akumulacija. Kje so sedaj ribiči ob vseh pomorjenih ribah, če pa prej ne dovolijo poglobitev struge zaradi rib? Ni jih! Poskrili so se v luknje, vedoč da se jim bo vsak normalen človek lahko samo še smejal!!
Treba bo resen pogovor in to brez frazarjenja, samo s podatki in Bog ne daj z dolgovezenjem raznih faliranih študentov FF UL Ljubljana, slučajno nastopajočih kulturnikov.
Igor Ferluga
Mislim, da meji na čudež, ali pa čudež dejansko je, da v najhuje poplavljenih delih Slovenije ni bilo niti ene smrtne žrtve med ljudmi. Lahko bi jih bilo 100 ali več, zlasti glede na čas dneva, ko se je to zgodilo, ko ljudje praviloma spijo.
Poleg tega mislim, da se ob takih ekstremnih vodah tudi ob najboljši možni realni preventivi in pametni gradnji obsežnemu poplavljanju in veliki škodi ne bi mogli izogniti. Bistveno zmanjšali pač.
BARBARA RAKUN
Zakaj so se potem nekateri kraji izognili poplavljanju? Ker so se verjetno zavedali,da je preventiva se vedno najboljša,čeprav drago. Ampak če zdaj preracunamo stroške sedanjih poplav!
Igor Ferluga
Gotovo to drži. Ampak Celje bi bilo recimo vseeno krepko pod vodo, če se ogromno vode ne bi razlilo višjevodno in zalilo Nazarje, Mozirje, Braslovce in naprej. In tudi gledano naprej - povečana zascitenost z nasipi Celja zmanjša zmožnost zaščite nizvodnih lokacij, recimo Laškega, pred poplavami. Bistveno je upocasnjevanje rek in dajanje prostora varnemu razlivanju ob hudi uri. In hude ure se bodo ob ogrevanju klime le stopnjevale.
BARBARA RAKUN
V Zg. Savinjski dolini so leta 1990 poplave naredile ogromno škode - tako Savinja, Dreta kot hudourniki. Takrat sem hodila v 5. razred OŠ, ko je iz majhnega potočka v vasi potoček postal reka. Ta potoček se je saniralo in sedaj moji sorodniki niso bili prizadeti v poplavah. Savinja je še potem kar nekajkrat poplavljala. In že takrat 1990 je bil BSH zelo poplavljen, npr. v Nazarjah, tudi ostala podjetja, tudi trgovine se je čisto zraven Savinje ali Drete gradilo. Kako je lahko BSH dobil dovoljenja da se je še naprej delovne hale gradilo, naj mi to zdaj pove kdo? Kako to, da je camp Menina večkrat poplavilo, sedaj če ne bi bili gasilci zelo prisebni, da so celo noč dežurali, bi lahko bili vsi turisti v kampu mrtvi.
Da ne govorim o novogradnjah v celi Zg. Savinjski dolini.
Kdo bo odgovarjal za vseh 33 let od prvih groznih poplav?
MEFISTO
Si prepričana, da je mnilo le 33 let od "prvih groznih poplav" Najbrž bo treba seči kar daleč nazaj!?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.