Migranti na Lesbozu nočejo novega centra, niti hrane, hočejo svobodo. Kaos v Veliki Kladuši
Potem ko je pred dnevi na grškem otoku Lezbos zgorel največji kamp za begunce in brez zavetja pustil okoli 13 tisoč Pakistancev, Afganistancev, Iračanov, Maročanov in ostalih, ki so tam obtičali na svoji poti v (zahodno) Evropo, je grška vojska že začela graditi nov begunski center.
A pri tem doživela močan upor migrantov, ki so pri policijski blokadi ceste izven Morie uprizorili pravi protest proti gradnji novega kampa. "Nočemo kampa, nočemo hrane, hočemo svobodo," so se glasili vzkliki, poroča BBC.
Težave z migranti pa imajo tudi globlje na balkanski migrantski poti v EU. Iz Velike Kladuše v BiH poročajo, da so migranti enostavno prevzeli mesto, domačini pa morajo biti tiho, saj se nezaželeni gostje hitro poslužijo nasilja in uporabe noža, piše hrvaški Jutarnji list.
Zdaj je že znano, da je bil velik požar v begunskem centru Moria na Lezbosu podtaknjen na več mestih krati. Naknadno pa so bili zažgane še preostale namestitvene kapacitete, ki so prvi požar preživele.
Chaotic scenes when trucks with drinking water finally arrive in the area where thousands are stranded after #Moriafire.#Moria #Lesbos pic.twitter.com/kmZBYBUAYJ
— Alexandra von Nahmen (@AlexandravonNah) September 12, 2020
Evropska unija se zdaj ukvarja z vprašanjem, kaj storiti s približno 13 tisoč stanovalci uničenega kampa. Z levičarskih političnih strank prihajajo pozivi po sprejetju in porazdelitvi vseh med države članice EU. A glede tega je zadržana tako nemška vladajoča politika kot Višegrajske države, ki ne bi sprejemale nikogar. Zaenkrat so nekatere države pripravljene sprejeti okoli 400 mladoletnikov brez spremstva, od tega Nemčija in Francija med 100 in 150, Nizozemska 100, med preostalimi šestimi državami članicami pa tudi Slovenija z vsaj štirimi, kar je obljubila že pred časom.
Embed from Getty Images
Evropska komisija pa naj bi predloge za dogovor o skupnem pristopu k azilni politiki pripravila do konca meseca. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da bodo različni pogledi na to vprašanje med državami članicami kakršnokoli sprejetje skupne azilne politike EU zavlekli ali celo onemogočili.
This Afghan family tells me they spent their third night on the roadside - in a makeshift tent behind a small fence. Lost almost everything in #moriafire. The father and his oldest daughter say feel sick. #MoriaCamp pic.twitter.com/fQKd5Yp1dB
— Alexandra von Nahmen (@AlexandravonNah) September 11, 2020
Živijo ob cesti in želijo v Nemčijo
Medtem so si migranti postavili šotore ob cesti, ki vodi iz kampa, od koder jih policija ne spusti. Nekatere najbolj ranljive skupine (družine z majhnimi otroki ipd.) so sicer preselili z otoka, kakšnih 3.500 pa so ponudili začasno zavetišče v trajektu ter dveh ladjah grške mornarice.
A večine Grki ne nameravajo izpustiti z Lesbosa, kar je migrante močno ujezilo. Ob namerah grške vojske, da čim prej obnovi begunski kamp, so ob policijski blokadi pripravili proteste, v katerih zahtevajo, da jih spustijo naprej proti zahodni Evropi.
Med vrsticami že napovedujejo, da bo tudi morebiten nov begunski center doletela enaka usoda, kot je sedanjega.
"Freedom!“ A big crowd, mostly young men, confronting riot police at a blockade. We don’t want food, they tell us. "We want freedom!“ They want to leave the island. pic.twitter.com/iHUOKDA7tf
— Alexandra von Nahmen (@AlexandravonNah) September 11, 2020
Velika Kladuša (BiH) v rokah migrantov
Globoko na balkanski poti, manj kot 100 kilometrov od Slovenije, pa so migranti dejansko "okupirali" mesto Velika Kladuša, v naslovu piše Jutarnji list.
Migranti naj bi enostavno prevzeli mesto, ljudje pa so v strahu za svojo varnost primorani molčati, so izvedeli novinarji tega hrvaškega medija. "Med prišleki z vzhoda je vse več kriminalcev, tako rojenih kot tistih, ki jih je v to potisnila situacija, v prvi vrsti lakota," pišejo. "Trk civilizacij vre in kliče na pomoč, a kdo sploh še lahko napravi red?" se sprašujejo.
V regiji naj bi bilo namreč okoli 30 tisoč migrantov, katerih pot na Zahod je zaradi vse večje nepropustnosti bosansko-hrvaške meje vse bolj otežena. Kladušani so novinarjem Jutranjega dejali, da na vsaka dva domačina pride eden iz Afganistana, Pakistana, Maroka ali Alžirije. Potikajo se po mestih, vaseh, travnikih, gozdovih.
Zgolj pred tremi leti so bili Kladušani med najbolj gostoljubnimi domačini, ki so jih migranti na svojih poteh lahko srečali. Posamezniki so jih sprejeli v svoje domove, jim nudili postelje ter obroke za lastno mizo, svoje restavracije so spreminjali v njihova prenočišča, brez da bi želeli kaj nazaj, računajoč, da bo dobri Alah znal to ceniti, ko napoči njihov čas.
A začeli so se dogajati vlomi, izsiljevanja, in migranti so sčasoma izgubili simpatijo ljudi, tudi tistih, ki so jim bili najbolj naklonjeni.
Mednarodne organizacije jih imajo vse za dobre ljudi, kar enostavno ne drži
Takšen primer je mlada profesorica angleščine Aldijana Munjaković. Za Jutarnji list je povedala, da so jim ona in drugi domačini pomagali na vse načine, jim nosili hrano, obleko ... in da so bili prebežniki fer in hvaležni ter niso delali težav. A zdaj so se stvari spremenile. Po njenem prepričanju so najprej res prihajali begunci iz vojnih območij, zdaj pa ni več tako.
Poznejši prišleki so začeli delati probleme - blokirali so mejni prehod Maljevac, začeli uničevati lastne nastanitve in notranjost objektov v lasti domačinov, vse pogostejši so bili vlomi in druga razdejanja.
Zdaj Aldijana pravi, da je z ljudmi na takšni civilizacijski ravni nemogoče živeti, ker se ne morejo niti ne želijo integrirati na katerikoli način. "Vedno sem na strani šibkejših in skregala sem se z očetom, ker sem jih branila, a zdaj sem spoznala, da dejansko delajo škodo. Med njimi so še vedno dobri ljudje, ženske, otroci in tisti, ki zgolj prosijo za kruh, a mednarodne organizacije jih vse obravnavajo kot dobre ljudi, kar pa enostavno ne drži. Oni branijo ljudi, ki nam povzročajo kriminal, in jih predstavljajo kot žrtve."
V Sloveniji število nezakonitih prehodov meje preseglo lanskega
Ta vikend v Sloveniji poteka poostrena akcija nadzora državne meje, saj se je število prestreženih nezakonitih migrantov v zadnjih tednih močno povečalo.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta so namreč obravnavali že 10.223 (v enakem obdobju lani 9.896) oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo, kar je, z izjemo reguliranega migrantskega vala 2015 in 2016) največ v zadnjih devetnajstih letih. Trenutno prevladujejo Pakistanci in Maročani, medtem ko so se Alžirci preusmerili drugam.
Greek Prime Minister Kyriakos Mitsotakis demands more "active" participation from the #EU in housing thousands of migrants on the island of #Lesbos, as he says Athens will rebuild a notoriously overcrowded camp destroyed by fire.https://t.co/SSFJHNJICZ pic.twitter.com/DS62GtEl5B
— Al Arabiya English (@AlArabiya_Eng) September 12, 2020
8 komentarjev
STAJERKA2021
Migranti hočejo "svobodo"!
Naj zginejo tja, od koder rinejo, pa naj imajo tam svobodo!
Rajko Podgoršek
Zakaj se zadeve komplicira? In se okoli teme prereka ter kroži kot mačka okrog vrele kaše??
1. Preprosto se Frontex-u (evropska agencija za meje) da več kadra. Na Wikipedii piše, da ima ta mejna agencija cca. 10.000 ljudi (https://en.wikipedia.org/wiki/European_Border_and_Coast_Guard_Agency)? Baje, da imamo celo Slovenci svojega človeka tam gor (vir zopet Wikipedia). Sproži se postopek, da se število poveča iz 10.000 na 100.000. Deployment se naredi od JV (Grčija, Bolgarija) do juga Evrope (Gibraltar, Malta). Enote mešane, temeljijo na evropski solidarnosti.
2. Migrantske populacije se preseli v namenske zbirne kampe vzdolž severne Afrike, kjer so pod nadzorom OZN ter EU in se tam ljudi sprocesira, veliko večino pa vrne v matične države. Podobno se naredi z ilegalnimi migranti že prisotnimi znotraj EU. Politično se za pomoč dogovori s severnoafriškimi, arabskimi državami, ki so vojaško politično dovolj močne (npr. Maroko, Egipt, Jordanija, Saudova Arabija), lahko se vključi še Iran.
3. Vzporedno se na nivoju OZN uredi mehanizem pomoči sahelskim ter Bližnjevzhodnim državam za preživetje lastne populacije. Npr. kmetijske, namakalne tehnologije, semena. Izraelci imajo ogromno tega znanja, a kaj ko jih Arabci ne prebavljajo.... Btw. nemiri, ki so vodili v državljansko vojno v Siriji ter reke beguncev, so bili sproženi zaradi slabe letine, suše, pritiska na cene hrane....
Če zaključimo: Zanimivo, da naj se takšnih velikih operacij danes ne bi več opravljalo, ampak če pomislimo: po koncu WWII je prišlo na vzhodu Evrope do masovnega izgona milijonov Nemcev iz njihovih zgodovinskih (!) naselitvenih območij (ki časovno datirajo od zgodnjega srednjega veka do 17, 18 stoletja). Zopet citat iz wikipedie: ''Between 1944 and 1948, millions of people, including ethnic Germans (Volksdeutsche) and German citizens (Reichsdeutsche), were permanently or temporarily moved from Central and Eastern Europe. By 1950, a total of approximately 12 million[6]''
Evropa preprosto milijonskega influxa ljudi, ki bi destabilizirali celino ne bo prenesla nikoli in nevem, zakaj se ne sproži enega velikega mednarodnega načrta? Saj zato imajo evropske države lastne vojske in zato imamo meddržavne evropske ter mednarodne OZN inštitucije, kajne?
APMMB2
Nihče v Evropi noče beguncev. politiki se modro izogibajo tej temi in si ne upajo begunce povabiti v svojo državo, ker bi povabilo zanetilo protest in najverjetneje padec vlade.
Rešujejo se z lažnim humanizmom, z obsojanjem težkih razmer, z blebetanjem in lažnjivo humanitarnotjo. Najhujša pervezrija pa je vabilo nekaj 100 otrok v Evropo.
Kaj pa ostalih tisoče in milijonov?
Zadevo z begunci je potrebno pričeti reševati.
V tretjem svetu je potrebno ustanavljati mirne cone ter begunce preseljevati vanje. Tam jim je potrebno zagotoviti delo in boljše živlenje, kot v begunskih taboriščih.
Slovenija lahko pripomore s tem, da začne zbirati somišljenike in začne konkretno ukrepati.
Alojzij Pezdir
Dokler bodo neodgovorni pristojni organi in funkcionarji skupnosti EU prepuščali zaščito in obrambo skupne schengenske meje, skupne suverenosti, javnega reda in miru ter načel in vrednot evropske civilizacije posameznim najbolj izpostavljenim državam in obmejnih (po)krajin, bodo nezakoniti migranti ter tihotapske kriminalne združbe lahko vztrajno iskali "luknje" in "vrzeli" obrambi Evrope.
Neenotna in neučinkovita skupna migracijska politika skupnosti EU je "voda na mlin" pospeševanja nezakonitih migracij, mednarodnih tihotapskih združb ter dela nevladnih organizacij, ki načrtno in vztrajno skušajo slabiti in razvojno blokirati skupnost EU ter sistematično povečevati njeno notranjo varnostno, obrambno in politično ranljivost.
Friderik
In nič bolje ne bo dokler se strahopetni Eu politiki in slaboumni nevladniki ne bodo streznili. A takrat bo že prepozno.
APMMB2
Evropa je popolnoma nesposobna in ne zmore, pred vsem pa ne zna, rešiti migrantskega vprašnja.
Na eni strani se dela humano in se joče ob migrantih, ki životarijo in celo umirajo v nemogočih pogojih migranstakih taborišč,noče jih sprejeti v Evropo, prav tako pa ne stori nič, da bi vprašanje rešila.
Kot gospodarska velsila je Evropa dovolj močna, da lahko zagotovi mirne cone v Siriji, Iraku, Libiji, Libanonu in drugod po svetu, kjer so nespametne vojne porušile in uničile države, ter prične izvajati obnovo teh držav. Za obnovo je potrebna delovna sila in nekaj kapitala. Delovno silo naj tvorijo migranti, saj jih je večina za delo sposobnih, kapital pa naj Evropa preusmeri iz donacij za vzdrževanje migrantov in za varnostne posege, ki jih izvajajo države katere migranti ogrožajo.
Slovenija ima na ta način vsaj 200 mio na voljo.
Potrebna je le odločnost, cilj in volja.
Stanje , kakršno pa je danes, je nevzdržno, sramotno, saj se na očeh celega sveta dogajajo tragedije, ki jih je potrebno preperečiti.
Evropa je toliko močna, da lahko z gospodarskimi sankcijami prisili ostale velesile k sodelovanju.
Rešitev migranstke krize je zanesljivo bolj pomembno, kot boji z mlini na veter, kakor lahko poimenujemo boj z vremenskimi spremembami.
Vremenske spremembe so še vedno abstrakcija, med tem ko je trpljenje migrantov kruta realnost.
STAJERKA2021
Pa kakšne prošnje za azil neki? Kaj tu ni jasno, nujno, res NUJNO aktivirati 37/a člen. Ne gre drugače.
Če si nezakoniti prišlek, marš nazaj, od koder si prišel. Tolikokrat nazaj, da prestopniku zmanjka denarja, za ponovno vdiranje. Sploh pa sedaj, ne samo varnostno tveganje, tudi zdravstveno?
Na poti se je tej hordi pridružilo tudi mnogo moških iz umobolnic in kaznilnic, ko je Erdogan odprl vrata! To je njegova taktika. Zakaj bi bili njegov strošek, če lahko delajo v Evropi štalo in mu pripravljajo teren!
Se opozicija, ki blokira izvajanje 37/a člena zaveda, da imajo ti migranti tudi v zdravstveni oskrbi prednost! Nič čakaja, kar naprej in takojšnja oskrba!
V mojem kraju je v našem zaselku bila vaška revica, pijanka, v hiši, katero je občina že njenemu pokojnemu partnerju, odvzela, ker ni imel za pogreb očeta, za stroške itd. Hiša tako ni bila vredna nič, podrtija. Ker so njeni pogoji bivanja bili človeka nevredni (res pa je, da nikoli ni delala, vse zapila in živela v razmerah, ki si jih je pač ustvarila), jo je socialna služba namestila v dom za starostnike. Ker nima prihodkov, stroške plačuje občina. V sobi je bivala z staro migrantko, nihče ni vedel od kod, ki je ostala tukaj v letu 2015. Sobo sta si delili, seveda obe na sociali.
Ker sta se pretepali in kričali vse dneve (vsaka v svojem jeziku), ju je uprava doma razselila. Tu pa pazi, VSAKO V SVOJO SOBO! Oskrba za vsako stane občino cca 1.200 E. Kakšna radodarnost.
Marsikateri upokojenec, ki je bil zaposlen celo življenje, si oskrbe doma, brez pomoči otrok, SPLOH NE MORE PRIVOŠČITI. Ti dve, pa vsaka svojo sobo! Ne rabim dodajati, da se obe še nadalje vedeta neprimerno. Ampak kam z njima?
Pa taki primeri, ko država rešuje ljudi, ki lezejo v EU po oskrbo, v Sloveniji niso osamljeni.
Dobra država, kakor za koga.
MEFISTO
Še huje bo! Ko fatalna v. d. predsednice SD in liderka združene levice Tanja Fajon govori o vladavini prava, nima v mislih spoštovanja ustave in zakonov ter neodvisnih sodišč in medijev, temveč protežiranje migrantov in širjenje ideologije LGBT. Slovenci in vldavina prava za avtohtono slovensko prebivalstvo, kolikor ni radikalno levičarsko, pa ji dol visi. S svojimi dobrimi 17.000 Evrov mesečnih prihodkov bi lahko pomagala marsikateremu delavoljnemu migrantu, da si ne bi ožulil rok, pa tega ne stori, ker je to dolžnost davkoplačevalcev, tudi revežev, ki od vsakega kosa najcenejšega kruha plačujejo davek.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.