Migranti na Lesbozu nočejo novega centra, niti hrane, hočejo svobodo. Kaos v Veliki Kladuši

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Potem ko je pred dnevi na grškem otoku Lezbos zgorel največji kamp za begunce in brez zavetja pustil okoli 13 tisoč Pakistancev, Afganistancev, Iračanov, Maročanov in ostalih, ki so tam obtičali na svoji poti v (zahodno) Evropo, je grška vojska že začela graditi nov begunski center.

A pri tem doživela močan upor migrantov, ki so pri policijski blokadi ceste izven Morie uprizorili pravi protest proti gradnji novega kampa. "Nočemo kampa, nočemo hrane, hočemo svobodo," so se glasili vzkliki, poroča BBC. 

Težave z migranti pa imajo tudi globlje na balkanski migrantski poti v EU. Iz Velike Kladuše v BiH poročajo, da so migranti enostavno prevzeli mesto, domačini pa morajo biti tiho, saj se nezaželeni gostje hitro poslužijo nasilja in uporabe noža, piše hrvaški Jutarnji list. 

Zdaj je že znano, da je bil velik požar v begunskem centru Moria na Lezbosu podtaknjen na več mestih krati. Naknadno pa so bili zažgane še preostale namestitvene kapacitete, ki so prvi požar preživele.



Evropska unija se zdaj ukvarja z vprašanjem, kaj storiti s približno 13 tisoč stanovalci uničenega kampa. Z levičarskih političnih strank prihajajo pozivi po sprejetju in porazdelitvi vseh med države članice EU. A glede tega je zadržana tako nemška vladajoča politika kot Višegrajske države, ki ne bi sprejemale nikogar. Zaenkrat so nekatere države pripravljene sprejeti okoli 400 mladoletnikov brez spremstva, od tega Nemčija in Francija med 100 in 150, Nizozemska 100, med preostalimi šestimi državami članicami pa tudi Slovenija z vsaj štirimi, kar je obljubila že pred časom.
Embed from Getty Images

Evropska komisija pa naj bi predloge za dogovor o skupnem pristopu k azilni politiki pripravila do konca meseca. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da bodo različni pogledi na to vprašanje med državami članicami kakršnokoli sprejetje skupne azilne politike EU zavlekli ali celo onemogočili.


Živijo ob cesti in želijo v Nemčijo


Medtem so si migranti postavili šotore ob cesti, ki vodi iz kampa, od koder jih policija ne spusti. Nekatere najbolj ranljive skupine (družine z majhnimi otroki ipd.) so sicer preselili z otoka, kakšnih 3.500 pa so ponudili začasno zavetišče v trajektu ter dveh ladjah grške mornarice.

A večine Grki ne nameravajo izpustiti z Lesbosa, kar je migrante močno ujezilo. Ob namerah grške vojske, da čim prej obnovi begunski kamp, so ob policijski blokadi pripravili proteste, v katerih zahtevajo, da jih spustijo naprej proti zahodni Evropi.

Med vrsticami že napovedujejo, da bo tudi morebiten nov begunski center doletela enaka usoda, kot je sedanjega.


Velika Kladuša (BiH) v rokah migrantov


Globoko na balkanski poti, manj kot 100 kilometrov od Slovenije, pa so migranti dejansko "okupirali" mesto Velika Kladuša, v naslovu piše Jutarnji list.

Migranti naj bi enostavno prevzeli mesto, ljudje pa so v strahu za svojo varnost primorani molčati, so izvedeli novinarji tega hrvaškega medija. "Med prišleki z vzhoda je vse več kriminalcev, tako rojenih kot tistih, ki jih je v to potisnila situacija, v prvi vrsti lakota," pišejo. "Trk civilizacij vre in kliče na pomoč, a kdo sploh še lahko napravi red?" se sprašujejo.

V regiji naj bi bilo namreč okoli 30 tisoč migrantov, katerih pot na Zahod je zaradi vse večje nepropustnosti bosansko-hrvaške meje vse bolj otežena. Kladušani so novinarjem Jutranjega dejali, da na vsaka dva domačina pride eden iz Afganistana, Pakistana, Maroka ali Alžirije. Potikajo se po mestih, vaseh, travnikih, gozdovih.

Zgolj pred tremi leti so bili Kladušani med najbolj gostoljubnimi domačini, ki so jih migranti na svojih poteh lahko srečali. Posamezniki so jih sprejeli v svoje domove, jim nudili postelje ter obroke za lastno mizo, svoje restavracije so spreminjali v njihova prenočišča, brez da bi želeli kaj nazaj, računajoč, da bo dobri Alah znal to ceniti, ko napoči njihov čas.

A začeli so se dogajati vlomi, izsiljevanja, in migranti so sčasoma izgubili simpatijo ljudi, tudi tistih, ki so jim bili najbolj naklonjeni.

Mednarodne organizacije jih imajo vse za dobre ljudi, kar enostavno ne drži


Takšen primer je mlada profesorica angleščine Aldijana Munjaković. Za Jutarnji list je povedala, da so jim ona in drugi domačini pomagali na vse načine, jim nosili hrano, obleko ... in da so bili prebežniki fer in hvaležni ter niso delali težav. A zdaj so se stvari spremenile. Po njenem prepričanju so najprej res prihajali begunci iz vojnih območij, zdaj pa ni več tako.

Poznejši prišleki so začeli delati probleme - blokirali so mejni prehod Maljevac, začeli uničevati lastne nastanitve in notranjost objektov v lasti domačinov, vse pogostejši so bili vlomi in druga razdejanja.

Zdaj Aldijana pravi, da je z ljudmi na takšni civilizacijski ravni nemogoče živeti, ker se ne morejo niti ne želijo integrirati na katerikoli način. "Vedno sem na strani šibkejših in skregala sem se z očetom, ker sem jih branila, a zdaj sem spoznala, da dejansko delajo škodo. Med njimi so še vedno dobri ljudje, ženske, otroci in tisti, ki zgolj prosijo za kruh, a mednarodne organizacije jih vse obravnavajo kot dobre ljudi, kar pa enostavno ne drži. Oni branijo ljudi, ki nam povzročajo kriminal, in jih predstavljajo kot žrtve." 

V Sloveniji število nezakonitih prehodov meje preseglo lanskega


Ta vikend v Sloveniji poteka poostrena akcija nadzora državne meje, saj se je število prestreženih nezakonitih migrantov v zadnjih tednih močno povečalo.

V prvih osmih mesecih letošnjega leta so namreč obravnavali že 10.223 (v enakem obdobju lani 9.896) oseb, ki so nedovoljeno prestopile državno mejo, kar je, z izjemo reguliranega migrantskega vala 2015 in 2016) največ v zadnjih devetnajstih letih. Trenutno prevladujejo Pakistanci in Maročani, medtem ko so se Alžirci preusmerili drugam.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike