Miljoni mrtvih le "postranska škoda"?

Embed from Getty Images
Tokratna podnebna konferenca v Bonnu ima problem sama s seboj. Ukvarja se s tem, da mora enega človeka na tem svetu – ta se piše Trump – prepričati, da podnebne spremembe so. In to kljub temu, da so te že dolgo zelo smrtonosno dejstvo.

Poleg tega pa ima tudi povsem neuresničljive namene – preprečiti nevarno vmešavanje človeka v podnebni sistem in ustaviti globalno segrevanje, medtem ko pogajalci ne govorijo o tem, kako bi to storili.

Onesnaževanje vsako leto ubije več ljudi kot vojne, nesreče in lakota, kaže študija, objavljena v medicinski reviji The Lancet. Uničujoče suše, poplave, vročinski valovi, orkani … so posledica podnebnih sprememb. Ljudje pa nismo njihove edine žrtve. Umirajo tudi živalske in rastlinske vrste, zastrupljeni so oceani, zemlja in vodni viri.

Število ljudi, ki umre zaradi onesnaževanja okolja, je 1,5-krat večje od števila ljudi, ki jih ubije kajenje in 3-krat večje od števila ljudi, ki umrejo zaradi aidsa.

Največ ljudi ubijejo prav podnebne spremembe

Od približno 9 milijonov ljudi, ki letno predčasno umrejo zaradi onesnaževanja, je glavni vzrok smrti onesnaženost zraka, ki je povzročila 6,5 milijona smrtnih žrtev, sledi onesnaževanje vode, ki je ubilo 1,8 milijona ljudi. Za primerjavo: številka je 1,5-krat večja od števila ljudi, ki jih ubije kajenje in 3-krat večja od števila ljudi, ki umrejo zaradi aidsa, tuberkuloze in malarije. Prav tako 15-krat manj ljudi umre zaradi vojn in drugih oblik nasilja.

Polovica ljudi zaradi onesnaževanja umre v Indiji, na Kitajskem, sledijo pa predvsem države v razvoju. A tudi v Evropi zato letno umre pol milijona ljudi. Ogromna je tudi gospodarska škoda. Letna izguba kot posledica podnebnih sprememb znaša kar 4,6 trilijona evrov oz. 6,2 odstotka svetovnega gospodarstva.

Sporazumi v eno smer, dejanja v drugo

Letos Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) predseduje Fidži - prva država na svetu, ki je zaradi podnebnih sprememb morala preseliti celotno vas, njeno ozemlje pa še naprej izginja. Čeprav naj bi konferenca, ki od 6. do 17. novembra poteka v nemškem Bonnu, prinesla konkretne cilje, teh zaenkrat nismo videli veliko.
Embed from Getty Images

Leta 2016 (leto po sprejemu Pariškega podnebnega sporazuma), se je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju glede na podatke Svetovne meteorološke organizacije (WMO) povečala bolj kot kadarkoli prej.

Poleg tega trenutno kaže, da se bo do leta 2100 globalna temperatura dvignila za 4 stopinje Celzija, ne pa omejila na 2-stopinjski ali manjši dvig; morska gladina pa naj bi narasla za šest ali več metrov.

Pri tem je 250 največjih podjetij sveta odgovornih za kar tretjino emisij toplogrednih plinov. Na vrhu seznama so podjetja v Indiji, Rusiji in ZDA, ugotavljajo analitiki podjetja Thomson Reuters Financial & Risk.

Blamaža ZDA

ZDA so na konferenco poslale nizkoštevilčno delegacijo, ki je fosilna goriva poskušala predstaviti kot rešitev za podnebne spremembe. Večinoma je naletela na posmeh, čeprav je to s filtri že sedaj povsem mogoče.

Letos so bile ZDA prvič tudi edina razvita država, ki v Bonnu ni postavila svojega paviljona. Poleg uradne delegacije pa je v Nemčijo prišla še druga delegacija, ki se je poimenovala "Še vedno smo zraven" in želi sporočiti, da je Američanom mar za podnebne spremembe in nasprotujejo odstopu od Pariškega podnebnega sporazuma, od katerega bodo ZDA sicer uradno lahko dokončno odstopile šele čez tri leta – kolikor traja postopek odstopa.

Ker je k podnebnim zavezam prejšnji teden pristopila tudi Sirija, so ZDA sedaj edina država, ki v tem boju noče sodelovati.

Kdo bo zapolnil luknjo?

Tudi finančno zeva praznina. T.i. Zeleni podnebni sklad za spopadanje s podnebnimi spremembami in prehod v manj ogljično družbo, ki naj bi do leta 2018 zbral 10 milijard evrov, ima primanjkljaj. ZDA pod Obamo so kot največji donator obljubile 3 milijarde dolarjev, dale pa le tretjino.

Praznino se sedaj trudita zapolniti predvsem Kitajska, ki hoče prevzeti bolj odločno vlogo, in Evropska unija ter njene članice. Poleg tega so to šele enkratna sredstva, ki jih bo potrebno še dopolniti.

S Pariškim podnebnim sporazumom so države začrtale smer, ne pa še poti. Najtežji del pogovorov so prav konkretni ukrepi in vprašanje, kako jih izmeriti. Zbrani denar bo šel za sanacijo posledic podnebnih sprememb, pomoč državam v razvoju in projekte za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

S Pariškim podnebnim sporazumom so države začrtale smer, ne pa še poti. Najtežji del pogovorov so prav konkretni ukrepi in vprašanje, kako jih izmeriti.

Reševanje planeta Zemlja je le še stvar politične volje

Kot na konferenci ugotavljajo znanstveniki, je popolna dekarbonizacija električne energije možna že do leta 2050 – in je le še stvar politične volje, ne več tehnične izvedljivosti ali ekonomske upravičenosti.

Podobno je z opuščanjem fosilnih goriv. Bonn je kot vzor množici okoljevarstvenikov za prevoz sicer ponudil električne avtobuse, se pa ti še vedno polnijo na elektriko, proizvedeno iz lignita. Da so fosilna goriva gonilo razvoja, je le še mit, katerega "postranska škoda" je množično umiranje.

Nemčija je obljubila nove ukrepe, prav tako več sredstev v Zeleni podnebni sklad. Pospešeno razvija tudi tehnologijo na tem področju. A v praksi se ji mora pridružiti celotna EU – sicer se bo čez 20 let spopadala z 20 milijoni beguncev iz Afrike.

Predolgo že mirno in tiho gledamo, spodbujamo in pospešujemo največji tihi genocid našega časa.