Miljoni mrtvih le "postranska škoda"?
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Tokratna podnebna konferenca v Bonnu ima problem sama s seboj. Ukvarja se s tem, da mora enega človeka na tem svetu – ta se piše Trump – prepričati, da podnebne spremembe so. In to kljub temu, da so te že dolgo zelo smrtonosno dejstvo.
Poleg tega pa ima tudi povsem neuresničljive namene – preprečiti nevarno vmešavanje človeka v podnebni sistem in ustaviti globalno segrevanje, medtem ko pogajalci ne govorijo o tem, kako bi to storili.
Onesnaževanje vsako leto ubije več ljudi kot vojne, nesreče in lakota, kaže študija, objavljena v medicinski reviji The Lancet. Uničujoče suše, poplave, vročinski valovi, orkani … so posledica podnebnih sprememb. Ljudje pa nismo njihove edine žrtve. Umirajo tudi živalske in rastlinske vrste, zastrupljeni so oceani, zemlja in vodni viri.
Od približno 9 milijonov ljudi, ki letno predčasno umrejo zaradi onesnaževanja, je glavni vzrok smrti onesnaženost zraka, ki je povzročila 6,5 milijona smrtnih žrtev, sledi onesnaževanje vode, ki je ubilo 1,8 milijona ljudi. Za primerjavo: številka je 1,5-krat večja od števila ljudi, ki jih ubije kajenje in 3-krat večja od števila ljudi, ki umrejo zaradi aidsa, tuberkuloze in malarije. Prav tako 15-krat manj ljudi umre zaradi vojn in drugih oblik nasilja.
Polovica ljudi zaradi onesnaževanja umre v Indiji, na Kitajskem, sledijo pa predvsem države v razvoju. A tudi v Evropi zato letno umre pol milijona ljudi. Ogromna je tudi gospodarska škoda. Letna izguba kot posledica podnebnih sprememb znaša kar 4,6 trilijona evrov oz. 6,2 odstotka svetovnega gospodarstva.
Letos Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) predseduje Fidži - prva država na svetu, ki je zaradi podnebnih sprememb morala preseliti celotno vas, njeno ozemlje pa še naprej izginja. Čeprav naj bi konferenca, ki od 6. do 17. novembra poteka v nemškem Bonnu, prinesla konkretne cilje, teh zaenkrat nismo videli veliko.
Embed from Getty Images
Leta 2016 (leto po sprejemu Pariškega podnebnega sporazuma), se je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju glede na podatke Svetovne meteorološke organizacije (WMO) povečala bolj kot kadarkoli prej.
Poleg tega trenutno kaže, da se bo do leta 2100 globalna temperatura dvignila za 4 stopinje Celzija, ne pa omejila na 2-stopinjski ali manjši dvig; morska gladina pa naj bi narasla za šest ali več metrov.
Pri tem je 250 največjih podjetij sveta odgovornih za kar tretjino emisij toplogrednih plinov. Na vrhu seznama so podjetja v Indiji, Rusiji in ZDA, ugotavljajo analitiki podjetja Thomson Reuters Financial & Risk.
ZDA so na konferenco poslale nizkoštevilčno delegacijo, ki je fosilna goriva poskušala predstaviti kot rešitev za podnebne spremembe. Večinoma je naletela na posmeh, čeprav je to s filtri že sedaj povsem mogoče.
Letos so bile ZDA prvič tudi edina razvita država, ki v Bonnu ni postavila svojega paviljona. Poleg uradne delegacije pa je v Nemčijo prišla še druga delegacija, ki se je poimenovala "Še vedno smo zraven" in želi sporočiti, da je Američanom mar za podnebne spremembe in nasprotujejo odstopu od Pariškega podnebnega sporazuma, od katerega bodo ZDA sicer uradno lahko dokončno odstopile šele čez tri leta – kolikor traja postopek odstopa.
Ker je k podnebnim zavezam prejšnji teden pristopila tudi Sirija, so ZDA sedaj edina država, ki v tem boju noče sodelovati.
Tudi finančno zeva praznina. T.i. Zeleni podnebni sklad za spopadanje s podnebnimi spremembami in prehod v manj ogljično družbo, ki naj bi do leta 2018 zbral 10 milijard evrov, ima primanjkljaj. ZDA pod Obamo so kot največji donator obljubile 3 milijarde dolarjev, dale pa le tretjino.
Praznino se sedaj trudita zapolniti predvsem Kitajska, ki hoče prevzeti bolj odločno vlogo, in Evropska unija ter njene članice. Poleg tega so to šele enkratna sredstva, ki jih bo potrebno še dopolniti.
S Pariškim podnebnim sporazumom so države začrtale smer, ne pa še poti. Najtežji del pogovorov so prav konkretni ukrepi in vprašanje, kako jih izmeriti. Zbrani denar bo šel za sanacijo posledic podnebnih sprememb, pomoč državam v razvoju in projekte za zmanjšanje ogljičnega odtisa.
Kot na konferenci ugotavljajo znanstveniki, je popolna dekarbonizacija električne energije možna že do leta 2050 – in je le še stvar politične volje, ne več tehnične izvedljivosti ali ekonomske upravičenosti.
Podobno je z opuščanjem fosilnih goriv. Bonn je kot vzor množici okoljevarstvenikov za prevoz sicer ponudil električne avtobuse, se pa ti še vedno polnijo na elektriko, proizvedeno iz lignita. Da so fosilna goriva gonilo razvoja, je le še mit, katerega "postranska škoda" je množično umiranje.
Nemčija je obljubila nove ukrepe, prav tako več sredstev v Zeleni podnebni sklad. Pospešeno razvija tudi tehnologijo na tem področju. A v praksi se ji mora pridružiti celotna EU – sicer se bo čez 20 let spopadala z 20 milijoni beguncev iz Afrike.
Predolgo že mirno in tiho gledamo, spodbujamo in pospešujemo največji tihi genocid našega časa.
Tokratna podnebna konferenca v Bonnu ima problem sama s seboj. Ukvarja se s tem, da mora enega človeka na tem svetu – ta se piše Trump – prepričati, da podnebne spremembe so. In to kljub temu, da so te že dolgo zelo smrtonosno dejstvo.
Poleg tega pa ima tudi povsem neuresničljive namene – preprečiti nevarno vmešavanje človeka v podnebni sistem in ustaviti globalno segrevanje, medtem ko pogajalci ne govorijo o tem, kako bi to storili.
Onesnaževanje vsako leto ubije več ljudi kot vojne, nesreče in lakota, kaže študija, objavljena v medicinski reviji The Lancet. Uničujoče suše, poplave, vročinski valovi, orkani … so posledica podnebnih sprememb. Ljudje pa nismo njihove edine žrtve. Umirajo tudi živalske in rastlinske vrste, zastrupljeni so oceani, zemlja in vodni viri.
Število ljudi, ki umre zaradi onesnaževanja okolja, je 1,5-krat večje od števila ljudi, ki jih ubije kajenje in 3-krat večje od števila ljudi, ki umrejo zaradi aidsa.
Največ ljudi ubijejo prav podnebne spremembe
Od približno 9 milijonov ljudi, ki letno predčasno umrejo zaradi onesnaževanja, je glavni vzrok smrti onesnaženost zraka, ki je povzročila 6,5 milijona smrtnih žrtev, sledi onesnaževanje vode, ki je ubilo 1,8 milijona ljudi. Za primerjavo: številka je 1,5-krat večja od števila ljudi, ki jih ubije kajenje in 3-krat večja od števila ljudi, ki umrejo zaradi aidsa, tuberkuloze in malarije. Prav tako 15-krat manj ljudi umre zaradi vojn in drugih oblik nasilja.
Polovica ljudi zaradi onesnaževanja umre v Indiji, na Kitajskem, sledijo pa predvsem države v razvoju. A tudi v Evropi zato letno umre pol milijona ljudi. Ogromna je tudi gospodarska škoda. Letna izguba kot posledica podnebnih sprememb znaša kar 4,6 trilijona evrov oz. 6,2 odstotka svetovnega gospodarstva.
Sporazumi v eno smer, dejanja v drugo
Letos Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) predseduje Fidži - prva država na svetu, ki je zaradi podnebnih sprememb morala preseliti celotno vas, njeno ozemlje pa še naprej izginja. Čeprav naj bi konferenca, ki od 6. do 17. novembra poteka v nemškem Bonnu, prinesla konkretne cilje, teh zaenkrat nismo videli veliko.
Embed from Getty Images
Leta 2016 (leto po sprejemu Pariškega podnebnega sporazuma), se je koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju glede na podatke Svetovne meteorološke organizacije (WMO) povečala bolj kot kadarkoli prej.
Poleg tega trenutno kaže, da se bo do leta 2100 globalna temperatura dvignila za 4 stopinje Celzija, ne pa omejila na 2-stopinjski ali manjši dvig; morska gladina pa naj bi narasla za šest ali več metrov.
Pri tem je 250 največjih podjetij sveta odgovornih za kar tretjino emisij toplogrednih plinov. Na vrhu seznama so podjetja v Indiji, Rusiji in ZDA, ugotavljajo analitiki podjetja Thomson Reuters Financial & Risk.
Blamaža ZDA
ZDA so na konferenco poslale nizkoštevilčno delegacijo, ki je fosilna goriva poskušala predstaviti kot rešitev za podnebne spremembe. Večinoma je naletela na posmeh, čeprav je to s filtri že sedaj povsem mogoče.
Letos so bile ZDA prvič tudi edina razvita država, ki v Bonnu ni postavila svojega paviljona. Poleg uradne delegacije pa je v Nemčijo prišla še druga delegacija, ki se je poimenovala "Še vedno smo zraven" in želi sporočiti, da je Američanom mar za podnebne spremembe in nasprotujejo odstopu od Pariškega podnebnega sporazuma, od katerega bodo ZDA sicer uradno lahko dokončno odstopile šele čez tri leta – kolikor traja postopek odstopa.
Ker je k podnebnim zavezam prejšnji teden pristopila tudi Sirija, so ZDA sedaj edina država, ki v tem boju noče sodelovati.
Kdo bo zapolnil luknjo?
Tudi finančno zeva praznina. T.i. Zeleni podnebni sklad za spopadanje s podnebnimi spremembami in prehod v manj ogljično družbo, ki naj bi do leta 2018 zbral 10 milijard evrov, ima primanjkljaj. ZDA pod Obamo so kot največji donator obljubile 3 milijarde dolarjev, dale pa le tretjino.
Praznino se sedaj trudita zapolniti predvsem Kitajska, ki hoče prevzeti bolj odločno vlogo, in Evropska unija ter njene članice. Poleg tega so to šele enkratna sredstva, ki jih bo potrebno še dopolniti.
S Pariškim podnebnim sporazumom so države začrtale smer, ne pa še poti. Najtežji del pogovorov so prav konkretni ukrepi in vprašanje, kako jih izmeriti. Zbrani denar bo šel za sanacijo posledic podnebnih sprememb, pomoč državam v razvoju in projekte za zmanjšanje ogljičnega odtisa.
S Pariškim podnebnim sporazumom so države začrtale smer, ne pa še poti. Najtežji del pogovorov so prav konkretni ukrepi in vprašanje, kako jih izmeriti.
Reševanje planeta Zemlja je le še stvar politične volje
Kot na konferenci ugotavljajo znanstveniki, je popolna dekarbonizacija električne energije možna že do leta 2050 – in je le še stvar politične volje, ne več tehnične izvedljivosti ali ekonomske upravičenosti.
Podobno je z opuščanjem fosilnih goriv. Bonn je kot vzor množici okoljevarstvenikov za prevoz sicer ponudil električne avtobuse, se pa ti še vedno polnijo na elektriko, proizvedeno iz lignita. Da so fosilna goriva gonilo razvoja, je le še mit, katerega "postranska škoda" je množično umiranje.
Nemčija je obljubila nove ukrepe, prav tako več sredstev v Zeleni podnebni sklad. Pospešeno razvija tudi tehnologijo na tem področju. A v praksi se ji mora pridružiti celotna EU – sicer se bo čez 20 let spopadala z 20 milijoni beguncev iz Afrike.
Predolgo že mirno in tiho gledamo, spodbujamo in pospešujemo največji tihi genocid našega časa.
Zadnje objave
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Ekskluzivno za naročnike
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
6 komentarjev
IgorK
Kdo bo zapolnil luknjo? Se je že javil Francoski predsednik. Kitajce že skrbi, kdo jim bo plačal zidavo novih TE in razni diktatorji iz Sirije tudi zaradi voljne potrebujejo nov blindirani mercedes. Američani niso tako neumni. Drugače pa ali res kdo misli, da bo Kitajska in Rusija ter Indija prekinila trgovino z ZDA, ker da jim ti nočejo plačati denarja za nove TE?
IgorK
A ponavljati propagando kot dr. Goebbels, da narašča moč in št. neurij ter poplav, četudi statistika kaže ravno nasprotno a ni laž smrtni greh? Vsa sredstva so dovoljena, če se gre za denar. Klima se spreminja že milijarde let in se bo spreminjala v večnost in tudi če mečemo kamne v sonce to ne bo pomagalo.
Stane Taskov
OK. Prenehajmo onesnaževati. Preživelo bo samo okrog 10 milijonov ljudi. Toliko je prenesel planet preden so ljudje začeli s požiganjem gozdov za potrebe poljedeljstva.
Zeleni fundamentalisti so zelo velika nevarnost za človeštvo. Z vsiljevanjem svojih nebuloz ovirajo razvoj. Noben zeleni ni nikoli pomislil, da je ekonomija sama preko pritiska cen pomembno znižala porabo energije na enoto proizvoda. Isto je s surovinami. Samo en primer: delitvena ekonomija (naprimer spletna stran prevozi.si - en avto uporablja več ljudi) je prihranila veliko več nafte kot vse bedaste subvencije električnih avtomobilov in sončnih elektrarn skupaj.
NatalijaL
Vse več je tudi bolnih ljudi. Nastajajo nove in nove bolezni, ki so zastrašujoče.
Zdi se, da je človeško življenje vse bolj krhko in negotovo.
Vse je že onesnaženo, od rastlin, zemlje in zraka.
lojze19
Znanstvenik Mišo Alkalaj ugotavlja, da teorija o tem, da se zemeljsko ozračje ogreva zaradi človeških izpustov CO2, ki jo je pojasnil v Podnebni prevari, ni edina, ki jo je znanost povsem diskreditirala, a jo poklicni okoljevarstveniki in mediji še vedno vztrajno ponavljajo. Tako so nam slednji že nakopali vrsto stroškov, zakonskih obveznosti in omejitev, ki nič ne prispevajo k izboljšanju okolja ali človeškega življenja. Primer so številne akcije Greenpeacea, WWF in še mnogih organizacij, ki nas strašijo z ozonsko luknjo, gensko spremenjenimi rastlinami, pred uporabo škropiva DDT, svinca, azbesta in živega srebra. Mediji in politiki v veliki večini podpirajo ta opozorila in to kljub temu, da so jih znanstvene raziskave odločno ovrgle.
Časopisni naslov izpred nekaj let: Do leta 2014 bi lahko 4,5 milijarde ljudi umrlo zaradi globalnega ogrevanja, je le eden od od primerov medijskega zavajanja.
DOMOVINA vedno bolj postajate podobni Mladini, Dnevniku itd!!!
Škulj
Bo zanimivo videt, ko bojo sončne celice in vetrne elektrarne nadomestile jedrske in termoelektrarne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.