Mir na celini in blaginja državljanov je smisel obstoja Evropske unije. Zeleno usmerjeni Bruselj to pozablja?

Na prvi pogled je podnebna agenda EU še vedno v polnem zagonu. Evropski parlament je končno dosegel notranji kompromis o reformi sistema trgovanja z emisijami in prihodnjem mejnem davku na ogljik.
Hkrati je Evropska komisija predložila ambiciozen načrt za odpravo odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv s kombinacijo diverzifikacije oskrbe in varčevanja z energijo. Tudi taksonomija o trajnostnem financiranju je dobila končno soglasje. Na zeleni strani je končala tudi nuklearna energija. Hkrati pa predsedniki vlad in držav ter vrh EU mrzlično potujejo po svetu s ciljem zagotovitve večje neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Nazadnje smo lahko gledali italijanskega Draghija v severni Afriki in von der Leynovo v Azerbajdžanu.
Podnebje je globalna tema in Evropska unija se mora tako realno začeti obnašati. Zaenkrat je bilo pometanja pred lastnim pragom dovolj.
Italija, Španija, Francija in Nemčija so v nekaj mesecih porabile od 30 do 40 milijard EUR, da bi ublažile udarec za gospodinjstva in industrijo. Gazprom je popolnoma prekinil ali znatno zmanjšal dobavo zemeljskega plina v več držav EU, zaradi česar se politiki bojijo, da bo pozimi prišlo do racionalizacije oskrbe z energijo. Povečan uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz alternativnih virov je bistvenega pomena, vendar sta naša lastna terminalska infrastruktura in svetovna ponudba še vedno omejeni. V pričakovanju energetske katastrofe nacionalne vlade tiho kurijo več premoga in ponovno odpirajo še pred kratkim ekološko nesprejemljive elektrarne po vsej Evropi.
Podnebni cilji EU se vedno bolj razhajajo s trdo realnostjo na energetskem področju. Pričakujemo lahko, da se bo ta razkorak še povečal, saj lahko ta kriza traja dlje kot le nekaj mesecev. Res pa je, da bi morala Evropska komisija vztrajati pri svojem in poskušati držati nacionalne vlade pod nadzorom, da bi dolgoročno preoblikovanje evropskega gospodarstva ostalo ena od naših skupnih prednostnih nalog.
Vendar pa bi lahko politična inercija v Komisiji in njena obsedenost z, zgolj na prvi pogled, enostavnimi (in pogosto nerealnimi) rešitvami spodkopala njeno verodostojnost kot kompetentnega posrednika na področju podnebja in energije. Ali pa nas morda prepričajo, da so sedanje podnebne politike zasnovane le za čas ugodnejših razmer, ki ne vključujejo postpandemičnih gospodarstev, aktivne vojne in grozeče svetovne recesije.
Ali pa nas morda prepričajo, da so sedanje podnebne politike zasnovane le za čas ugodnejših razmer, ki ne vključujejo postpandemičnih gospodarstev, aktivne vojne in grozeče svetovne recesije.
Evropska komisija si namreč prizadeva za povečanje cilja na ravni EU za obnovljive vire energije na 45 % do leta 2030. Kako je to praktično mogoče, saj polovica držav članic EU še vedno ne dosega 20-odstotnega deleža? Da ne omenjamo dejstva, da večina obnovljivih zmogljivosti v EU dejansko izhaja iz biomase in ne iz sonca ali vetra. Obnovljivi viri energije imajo dobre rezultate pri proizvodnji čiste električne energije, vendar le akademiki verjamejo, da lahko njihova proizvodnja nadomesti fosilna goriva v industriji ali letalstvu. Obnovljivi viri energije ostajajo izjemno pomembni za naš skupni evropski interes, vendar njihova nestalnost, nizka gostota moči in omejene lastnosti shranjevanja žal omejujejo njihov pozitivni vpliv. Kot je pred časom dejal Valenčič v intervjuju za Finance: "Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?"
Komisija je predlagala mehanizem skupne nabave, ki bi se v imenu sodelujočih držav pogajal o pogodbenih cenah plina. Uradniki so prepričani, da bi lahko uspešni program za nabavo cepiva covid-19 ponovili tudi za zemeljski plin. Vendar je to lažje reči kot storiti. Glavna mesta držav imajo z dobavitelji sklenjene dolgoročne dvostranske pogodbe in raje želijo imeti samostojnost in prožnost, da se lahko sama pogajajo.
Zaskrbljujoče je, da na dolgoročno razmišljanje komisije o podnebju močno vpliva dolgoletni energetski prehod Nemčije. Tudi Bruselj je začel slediti berlinski skoraj verski pobožnosti do "svete trojice" obnovljivih virov energije, vodika in toplotnih črpalk. Ti cilji so hvalevredni, vendar so še vedno dragi, dolgotrajni in nezadostni za nadomestitev sedanje infrastrukture za fosilna goriva. Po skoraj 20 letih izvajanja projekta in več sto milijardah porabljenih evrov je Nemčija dosegla zelo malo dejanskih koristi pri zmanjševanju odvisnosti od umazanih virov. Fosilna goriva še vedno predstavljajo veliko večino nemške oskrbe z energijo.
Po skoraj 20 letih izvajanja projekta in več sto milijardah porabljenih evrov je Nemčija dosegla zelo malo dejanskih koristi pri zmanjševanju odvisnosti od umazanih virov.
Nemška vlada je sicer v ponedeljek nakazala, da bi lahko zaprtje preostalih treh jedrskih elektrarn v državi še počakalo, in dejala, da bo preučila, ali bi daljše obratovanje teh elektrarn pripomoglo k večji energetski varnosti. Do nedavnega so koalicijski Zeleni vztrajali, da mora priti do zaprtja do konca leta. Prišli so celo v javen spor z upravo teh elektrarn, saj je njihov minister zatrdil, da bi bile potrebne večje investicije za nadaljevanje uporabe elektrarn, kar po besedah uprave ne drži.
Prejšnji mesec je javnomnenjska raziskava televizijskih postaj RTL/ntv pokazala, da je približno 68 % Nemcev naklonjenih ponovnemu razmisleku o izstopu države iz jedrske dejavnosti. Pred začetkom vojne v Ukrajini je javnomnenjska raziskava ZDF pokazala, da le 40 % Nemcev podpira podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn.
Žal je strategija EU na področju podnebja in energije postala zaskrbljujoče bipolarna. Bruselj bo skušal ohraniti vlogo svetovnega svetilnika dekarbonizacije in izvajati pretirano ambiciozne politike. Hkrati bodo nacionalne prestolnice obupano zagotavljale potrebno oskrbo z energijo in se borile, da bi ohranile polna skladišča plina in prižgane luči.
EU ima pomembno vlogo pri spodbujanju mednarodnih partnerjev k lastnim prispevkom, da bi lahko dosegli napredek pri reševanju največjega problema skupnega ukrepanja, s katerim se sooča svetovna skupnost. Vendar je Evropa še vedno odgovorna za manj kot 7 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, medtem ko ostali svetovni onesnaževalci v zadnjem desetletju še zdaleč niso zmanjšali svojih emisij ogljika.
Trenutna kriza je pomemben opomnik, da sta mir na celini in blaginja naših državljanov smisel obstoja Evropske unije. Trenutno je oboje na preizkušnji. V bližnji prihodnosti mora Evropa zagotoviti svojo energetsko varnost, ne da bi pri tem popuščala "carju" v Kremlju. Morda pri tem celo velja pričakovati, da bodo evropski politiki neusmiljeni glede energije in izjemno pragmatični glede podnebja. Podnebje je globalna tema in Evropska unija se mora tako realno začeti obnašati. Zaenkrat je bilo pometanja pred lastnim pragom dovolj.
Zadnje objave

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
8. 2. 2025 ob 6:00

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
FEB
08
Pogovorni večer s pisateljem Ivanom Sivcem
17:00 - 19:00
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00
16 komentarjev
Andrej Muren
Osnovna težava je ta, da je ljudi na svetu preveč Svet bi nemara brez škode prenesel 500 milijonov ljudi, ne pa 8 milijard, kolikor jih je sedaj. In to število se še hitro veča. Nobeden pa ne ve, kako na miren način zmanjšati to število.
marko272
Zaključek: če bi politiki z zelenim prehodom mislili resno, bi danes ne imeli težav z Rusijo, ampak bi bili energetsko neodvisni.
Opomba: Na žalost na spletu nisem uspel najti izračunov, kako je g. Valenčič prišel do faktorja 10 za primerjavo moči klasične in sončne elektrarne in faktor 15 pri ceni. Po mojih meritvah in izračunih je ta faktor med 5 in 6. (10.8 kW sončna el. na strehi proizvede letno pribl. 1350 kWh, kar da povprečno moč 1350 kWh/365/24h = 0.154 kW. V primerjavi z NEK Krško, ki 35 MW porabi za lastne potrebe in ima vsakih 18 mesecev 30 dnevni remont (https://www.nek.si/obratovanje/proizvodnja-in-vzdrzevanje#remont), je faktor 5.8. Drug pogled na ceno v primerjavi s TEŠ 6 najdemo na
https://oe.finance.si/8864894/Zakaj-stane-energija-sonca-nekajkrat-manj-kot-energija-lignita
Svetnik
Upoštevati moraš, da sončne elektrarne ponoči ne delajo in morajo polniti skladišča energije (kar koli bo to v prihodnosti) takrat, ko delajo, da lahko potem iz njih črpamo.
Friderik
Tako se govori Uroš Samec! Vsega je kriv Putin. Celo, ko bo zmanjkalo zobne paste, bo sigurno on imel prste vmes.
Tale zelena usmerjenost je meni že od nekdaj sumljiva. Sami sebi smo postavili visoke standarde in vse po trikrat zapakirali v plastiko, vse trikrat razkužili, da smo že vsi na kaj alergični, odvrgli na tisoče ton hrane dnevno, uvažamo oblačila, ki po enem pranju izgubijo formo, lažemo o reciklirani plastiki in tako naprej; ob tem pa govorimo o zelenem, ki naj bi bil sinonim za okolju in sebi nekvarno življenje. Kdo je tukaj zmešan?
uros.samec
Edina realnost, ki nas čaka je v obrisih vidna po vzorcu spopadanja z Covid krizo. Skupne nabave so resnično zgolj nakladanje sploh za nepomembno članico kot je Slovenija, spet bo ogromno prerekanja, preplačanih dobav iz strani bogatejših članic, katere bodo na ta način kradle revnejšim članicam. Spet bomo videli dve skupini, dva dela EU, stare članice in ostali; spet bodo le te kršile vse sporazume in pogodbe. Ko bodo stare članice imele zase dovolj, bodo začele z prisilo zmanjšanja porabe za 15%. Ali bolj enostavno, članicam vzhodnega bloka bodo rekli Fuck'm. Vrstili se bodo brezvz govori in brezplodna srečanja, morda bo celo Lenarčič potoval okoli z težkim izrazom na obrazu. Vse je bolje, kot priznati, da je EU ravnala retardno. To odpade. Itak pa je vsega kriv Putin.
Svetnik
Putin je glavni krivec za pomanjkanje plina. Napadel je Ukrajino, zdaj pa Evropo izsiljuje še s plinom.
AlojzZ
Zeleno usmerjeni Bruselj ne pozablja ničesar, ampak dela to, za kar je plačan. In plačujejo ga Soros&njegovi gospodarji, ki imajo cilj uničenje krščanskega belega človeka iz tako imenovanega Zahodnega sveta.
Kraševka
Verjetno je to resnica. Vendar je zelo zaskrbljujoče, da je v Bruslju Soros NAD-vlada. V Ljubljani namesto vlade, pa vlada kar "8.marec".
ales
prs, da pišete "Zeleno usmerjeni Bruselj" v navednicah. Ker v resnici Bruselj NI zeleno usmerjen. Prav nasprotno.
Biti resnično zeleno usmerjen pomeni prepoved izdelave in uporabe jaht, zmanjšanje letalskega prometa za 50%, zmanjšanje tovornega prometa po morjih in cestah za 30%, prepoved uporabe veternic in sončnih panelov, subvencioniranja proizvodnje hrane, ki jo je potrebno tovoriti tisoče kilometrov, prepoved podivjanega turizma, prepoved proizvodnje oblek in ostalih materialov za enkratno uporabo, prepoved proizvodnje bele tehnike, avtomobilov itd z materiali, ki po 10 letih propadejo,...
Zeleno usmerjen pomeni uporabo propadajočega drevja v gozdovih, uporaba lignoceluloznega materiala namesto naftnih derivatov, proizvodnja hrane in drugih dobrin blizu uporabnikov hrane, gradnja proizvodnih obratov proč od velikih mest,...
rasputin
Zdaj, ko sem prebral tvoj komentar, imam občutek, da je bila zelena samo kamena doba. Potem pa je šlo samo še navzdol. Od tod verjetno klic: Save the planet, kill yourself!
Kraševka
Lepo ste prikazali, kaj bi morali narediti. To so res stvari, ki bi pozitivno vplivale na preobrat v "zeleno". Nekateri pa imajo samo polna usta besed "zeleno" in so to celo zapisali v programah strank, tako doma, kot v Bruslju. V resnici pa vsi ti poslanci, se vozijo v letalih in avtomobilih z VELIKO PORABO GORIVA, kar vse onesnažuje ozračje in troši gorivo.
helena_3
Eden od ukrepov bi bil lahko tudi ta, da prestolnice zmanjšajo svetlobne reklame. Zrno do zrna ...
Malenkost, vem - ampak spreminjanje potrošniških navad iz razkošja v zmernost bi pomagala.
Kraševka
Dober predlog. Pa tudi oddajanje TV kanalov, bi se lahko zaključilo ob 23 uri zvečer. Tudi gostinski lokali bi se lahko zapirali vsi ob 22, ali 23 uri. In potem bi ljudje ugasnili luči in šli SPA. Poraba elektrike bi bila tako za malenkost manjša. Ljudje, ki bi se naspala, pa bi bili naslednji dan bolj produktivni.
rasputin
Potem komunizem ni bil tako slab. Bilo je vse, kar predlagata: električne redukcije, TV program se je zaključil med deseto in enajsto zvečer, gostinski lokali tudi... Imamo že tudi cenzuro, politično korektnost, ki je podobna nekdanji partijski liniji, imamo notranjega in zunanjega sovražnika... In imamo ljudstvo, ki ga je že Canakar ozmerjal: "Hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni..."
AlojzZ
@ rasputin 20. julija 2022 ob 12:56 at 12:56 👏 👏 👏
rasputin
Bruselj se obnaša kot tista francoska kraljica, Marija Antonijeta, ki je državljanom zabrusila, da če nimajo za kruh, naj jedo potico. In sprožila revolucijo, njena glava pa se je znašla pod giljotino.
Če nimate za položnice, si omislite sončno elektrarno na strehi ...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.