Mir za vsako ceno ali koliko ukrajinske zemlje je vredno članstvo v zvezi NATO?



Govorice o premirju in o možnem dokončnem miru med Ukrajino in Rusijo se širijo že od začetka vojne naprej. V tem času smo videli več mirovnih pobud oz. pisem s predlogi, pisanimi na kožo Rusiji, ki so bila spisana na mizah ostarelih in odvrženih politikov z znanimi predhodnimi stiki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ravno zato je bila izjava Stiana Jenssena, vodje kabineta generalnega sekretarja zavezništva NATO Jensa Stoltenberga, sprejeta kot veliko presenečenje, saj je Jenssen podprl idejo o premirju med Ukrajino in Rusijo, s katerim bi lahko Rusija obdržala del pridobljenega vojnega plena.

Jenssenova izjava je razburila javnosti zahodnih držav in hkrati resno zaskrbela Ukrajince, ki jih že dolgo skrbi, da jo bo Zahod na koncu pustil na cedilu.

 Zemlja v zameno za mir in NATO dežnik


Medtem ko se boji v jugovzhodni Ukrajini nadaljujejo, se je na Norveškem pojavila nova čudna ideja o miru. Po poročanju norveškega časopisa VG je Jenssen v javni razpravi o vstopu Ukrajine v zvezo NATO omenil možnost, s katero bi lahko z eno potezo dosegli sporazum o miru in članstvu Ukrajine v zavezništvu v zameno za ukrajinsko ozemlje, ki bi bilo predano v upravo Rusiji. Vodja kabineta Stoltenberga je sicer poudaril, da bi to lahko bila samo ena od možnosti, in pozneje dodal, da bi takšno odločitev sprejela lahko le Ukrajina, na koncu pa se je celo opravičil za svojo "napako", a škoda je bila takrat že storjena.

Iz pragmatičnega in politično kratkovidnega zornega kota bi takšen mir lahko pomenil nekakšen kompromis, saj bi Rusija z ohranitvijo zasedenih ozemelj na vzhodu Ukrajine lahko razglasila uspeh, Ukrajina pa bi v zameno dobila zagotovljeno varnost znotraj Severnoatlantskega zavezništva pod Natovim jedrskim dežnikom.

 Ukrajinski odgovor


Uradni Kijev je po pričakovanjih takoj reagiral in poudaril, da bi takšen mir izdal Ukrajino in vse njene prebivalce, še posebej tiste, ki bi morali ostati pod ruskim škornjem. Poleg tega je opozorila, da bi takšen mir še vedno pustil lačnega volka pred vzhodnimi vrati Evrope. Čeprav bi del Zahoda videl takšen mir kot pozitiven kompromis, bi tako dosežen mir dolgoročno le nalil olje na ogenj ruskih imperialističnih ambicij. Ruski vrh in ruski ultranacionalisti bi v kompromisnem miru videli le svojo zmago in šibkost Zahoda in zveze NATO, kar bi jim brez dvoma le dalo spodbudo za načrtovanje nadaljnjih napadov na druge vzhodnoevropske sosednje države (npr. Estonija, Finska, Latvija in Litva ipd.)

https://twitter.com/Podolyak_M/status/1691478223542984706?s=20

Po pričakovanjih je tudi Rusija uradno zavrnila Jenssenovo idejo o kompromisnem miru, ki bi po njenem mnenju krepila idejo, da je bil eden od razlogov za začetek vojne v Ukrajini preprečitev njenega vstopa v NATO. Rusija si hkrati želi doseči razkol med zahodnimi zaveznicami, čeprav se bolj racionalni del ruskega vrha zaveda, da bi vstop Ukrajine v NATO v primeru mirovnega dogovora lahko tudi okrepil zavezništvo. Po drugi strani pa so v ruskem vrhu tudi takšni, ki vidijo prihodnost za Rusijo le v totalni in dokončni zmagi nad Ukrajino brez mirovnega kompromisa. Drugače povedano, kompromisni mir ni všeč niti samemu Putinu.
Čeprav je vodstvo zveze NATO hitro popravilo Jenssenovo izjavo in se ponovno zavzelo za popolno pomoč Ukrajini "dokler bo ta potrebna", pa mnogi  v tej izjavi vidijo začetek večjega skepticizma zahodnih vlad do dejanske vojaške zmage Ukrajine.

Dolgoročne možnosti za dosego miru


Čeprav je vodstvo zveze NATO hitro popravilo Jenssenovo izjavo in se ponovno zavzelo za popolno pomoč Ukrajini "dokler bo ta potrebna", pa mnogi v tej izjavi vidijo začetek večjega skepticizma zahodnih vlad do dejanske vojaške zmage Ukrajine. Res je tudi, da se trenutna ukrajinska protiofenziva nadaljuje zelo počasi in samo posamezni uspehi kažejo na možnost resničnega ukrajinskega preboja. Zato ni čudno, da se nekaterim opazovalcem zdi, da se bo frontna linija le malo premaknila v smer Rusije. Tudi nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v intervjuju za francoski časopis Le Figaro izrazil podporo miru v korist Rusije.

Črni oblaki dvoma se kažejo na obzorju ukrajinske vlade tudi zaradi prihajajočih ameriških predsedniških volitev, kjer bo vojna v Ukrajini spet burila duhove. Očitno smo na pomembni točki te vojne in enotna podpora zahodnega sveta Ukrajini je pomembna bolj kot kadar koli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike