Mjanmar želi delati drugače: tekstilna industrija brez izkoriščanja delavcev in otrok

Mjanmar je v razcvetu. Samo v tekstilni industriji vlada v Mjanmaru, državi v jugovzhodni Aziji, znani tudi pod imenom Burma, napoveduje odprtje dveh do treh novih tovarn tedensko.

Medtem ko se v večjem delu sveta delovni pogoji slabšajo, zadnje spremembe novoizvoljene demokratične vlade kljub močnemu vplivu pretekle diktature v državi, kažejo, da se bodo delovne razmere za tamkajšnje delavce izboljšale, piše Frankfurter Allgemeine Zeitung

Vsi upi in pričakovanja so uprti v novo predsednico vlade Aung San Su Či, ki je bila v času diktature v hišnem priporu. Po zadnjih volitvah je 25 odstotkov sedežev v parlamentu pripadlo vojski, ki s tem deležem lahko zavira ustavne spremembe in še naprej obvladuje dobičkonosne vire nafte, zemeljskega plina in vode ter transport, a dolgo pričakovane spremembe se v demokratični Burmi kljub temu dogajajo.

Nafta zemeljski plin in voda so v rokah vojaške elite

Država ima trdne gospodarske povezave še iz časov vojaške diktature s Kitajsko, ki jo zanimajo energenti in voda. Država pa koristi tudi povezanost z Japonsko in Južno Korejo, v porastu je tudi trgovina z Evropsko unijo. Družbene koristi in razvoja si želijo tudi nevladne organizacije in ljudje, ki si od napovedanih investicijskih dogovorov (na primer z EU) veliko obetajo.

Vlada ima za cilj hiter gospodarski razvoj. Samo v tekstilni industriji bodo, kot je obljubila nova vlada, v kratkem vsak teden odprli dve do tri nove tovarne. V prihodnjih desetih letih namerava Mjanmar v industriji iz sedanjih 400.000 delovnih mest priti na 1,2 milijona delovnih mest.

Tako kot Burma, sta tudi Bangladeš in Pakistan pridružena iniciativi »Everything but arms«(EBA), ki na pobudo EU omogoča brezcarinski izvoz iz teh držav v EU, kar naj bi zmanjševalo revščino in državi omogočalo razvoj. Vlada spodbuja tudi gradnjo novih stanovanj, ki v pravih petih letih ne bodo obdavčena.

Tako se uveljavlja trg, ki s Kitajske, kjer že stojijo poceni proizvodnje, uvaža blago, gumbe in zadrge, dodano vrednost pa doda tako, da iz surovin naredi visokokakovostno obleko.

Strategija spoštovanja človekovih pravic, ki se upošteva prostovoljno

Tekstilna industrija v državi je sprejela desetletno strategijo, v kateri si je do leta 2024 zastavila častitljive cilje, podjetja, ki so jo podpisala pa niso zavezana k njenemu upoštevanju, realizacija predvidenih ukrepov je namreč prostovoljna, kar kljub visokim ciljem pušča dvom.

»Made in Mjanmar« naj bi do leta 2024 postal sinonim za kakovostno in etično sprejemljivo proizvodnjo, ki bo prinesla deset milijard ameriških dolarjev. Strategija vključuje omejitev otroškega dela, ki naj bi bilo odslej prepovedano do petnajstega leta, od petnajstega pa do osemnajstega leta pa omejeno na največ štiri delovne ure dnevno. Načrt vključuje prepoved diskriminacije na podlagi rase in vere, vzpostavitev kolektivnega zastopanja zaposlenih, določene minimalne plače in skrb za čim manjši škodljiv vpliv na okolje.

Zastavljeni cilji naj bi privedli do 50% povečanja produktivnosti in postopnega povečanja proizvodnje, ki je povezano z velikimi investicijami države in tujih družb.

Spremembe se dogajajo počasi, a vztrajno

Papir prenese marsikaj, sindikati so manj potrpežljivi. Izvedba danih obljub in visokih ciljev je zaradi počasne organizacije države in gospodarskih družb zaenkrat precej počasna. Ukrepi kažejo željo po izboljšanju razmer za delavce in upoštevanje mednarodnih konvencij s področja dela, a se spremembe v državi, ki jo je še do leta 2010 vodila vojaška diktatura dogajajo počasi.

Kljub temu je vlada kaže, da z ukrepi misli resno. V načrtu že ima postopno uvajanje nadzora nad izvajanjem zastavljenih ukrepov, čez čas tudi odškodnino za podjetja, ki se strategije ne bi držala. Vse to daje upanje, da se državno ministrstvo za delo končno zanima za delavce. Izzive pa si nova vlada postavlja tudi na drugih področjih.