Množica na Kongresnem trgu je pokazala staro dobro lice Slovenije. Sliko Slovencev, ki je mediji ne opazijo.

Tino Mamić

Foto:Tino Mamić

Demonstracije na največjih ljubljanskih trgih, Kongresnem pred nekdanjo palačo Deželnega zbora in Trgu republike pred palačo aktualnega Državnega zbora, so nekaj posebnega. Zaradi množice asociacij in navdihujočih spominov. Iz dijaških let se spomnim protesta na Kongresnem trgu in sprejema Majniške deklaracije (1989) ter tudi onega zimskega protesta pod dežniki pred socialistično skupščino.  

Danes so fotografije s teh dogodkov navdihujoče, takrat pa sta bili demokracija in svoboda kot oddaljene sanje. Kot želja, ki jo poveš, a brez velikega upanja, da se bo tudi uresničila. Pa se je. Kot v akcijskem filmu se je vse skupaj odvilo v nekaj mesecih: kontroliran sestop partije in nepoštene, čeprav svobodne volitve, osamosvojitev, zmaga v vojni. Sanjsko. 

Rodil se je antijanšizem. Politični program brez vsake vsebine, s samo eno in edino točko: biti proti Janši.

A potem je prišlo do še enih demonstracij. Na veliki ponedeljek leta 1994 zaradi odstavitve junaka osamosvojitvene vojne, obrambnega ministra Janeza Janše. Po aferi Depala vas, ko je prišlo do fizičnega spora med policijskim agentom in vojaško policijo, kar so mediji razglasili za poseg vojske med civiliste, se je zgodovina samostojne države začela pisati na novo. Janša je iz junaka postal politična tarča, saj se je celotna levica, medijska, politična in gospodarska, usmerila proti njemu. Rodil se je antijanšizem. Politični program brez vsake vsebine, s samo eno in edino točko: biti proti Janši. Urok Depale vasi je ta pojav poimenoval zgodovinar Jože Možina v svojem istoimenskem dokumentarnem filmu. 

Med transparenti je vihrala tudi slovenska trobojnica z izrezano zvezdo. Simbolično je označila, da je v ozadju slovenske demokracije še vedno stara partijska elita. Zadnje demonstracije na Kongresnem trgu so v nekem smislu nadaljevanje onih. Ne samo, ker so jih v SDS sklicali na 30. obletnico, 28. marca, marveč zaradi iste vsebine. Slovenija še naprej ostaja plen leve politične elite, polovica nacije pa je odrinjena v drugo ligo. 

Slovenija se je v zadnjih treh desetletjih zelo spremenila. Takrat nihče ne bi verjel, da bo kdaj središču Ljubljane vladala skrajna levica na čelu z županom, ki bi imel na grbi tako afero, kot je farmacevtka. Takrat bi se vsi glasno smejali, če bi kdo napovedal, da bo v prestolnici kdaj premočno zmagoval župan, ki govori slovensko s srbskim naglasom. To je bilo takrat povsem nepredstavljivo. 

Ta Slovenija je nekaj povsem drugega kot Slovenija politične levice, saj ni nestrpna, izključujoča, arogantna in nasilna. 

Množica na Kongresnem trgu je pokazala staro dobro lice Slovenije. Sliko Slovencev, ki je mediji ne opazijo. Urejenih, dostojnih, izobraženih, umirjenih, kulturnih. Ponosnih na svojo kulturo in nacionalne dosežke. Mnogi med njimi gredo tudi k maši, prenekateri poje pri dveh zborih in posluša slovensko narodnozabavno glasbo. To pa medijska elita žaljivo razglaša za primitivno in neurbano. Vemo, zakaj. Ker so bili petkovi demonstranti primitivni. Žaljivi in nestrpni do oblasti in policije. Velikokrat so bili podobni drhali, saj so se pačili, drli in grozili. Najlažje je svoje napake pripisati drugemu. To ljudje radi počnemo, podzavestno. Levičarski mediji pa to počnejo načrtno.    

Ta Slovenija je nekaj povsem drugega kot Slovenija politične levice, saj ni nestrpna, izključujoča, arogantna in nasilna. Kongresni protestniki so v primerjavi s petkovimi gospodje. 

Politiki desne sredine so bili nad udeležbo demonstrantov razočarani. A udeležba ni bila slaba. Posebej ob taki vremenski napovedi. Petkovi protestniki niso nikoli zbrali toliko ljudi kljub izdatni in družni podpori vseh levih političnih strank.  

Zaradi razglašene vlade in kregajoče se koalicije se lahko zgodi, da bodo stranke desne sredine na bližajočih se evropskih volitvah doživele triumf. Shod SDS in tribuna NSi na obletnico ustanovitve antijanšizma lahko zato ljudem pod dežniki vlivata več optimizma kot leta 1989.  

Noben urok ni večen. 

Ogled nove številke tednika Domovina

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sveta barbara
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
jed, hrana
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00