Na kaj ljudje nasedajo, ko gre za evtanazijo
4. aprila so v okviru društva Srebrna nit v presojo državnemu zboru predali popravljeno različico svojega Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in zaprosili za določitev šestmesečnega roka za zbiranje 5000 podpisov v njegovo podporo.
Zakon je zelo podoben predlogu, ki smo ga komentirali že pred enim letom, za svoj glavni cilj pa si je zadal uvedbo t. i. asistiranega samomora oziroma samomora s pomočjo.
Razlikujmo
Ko govorimo o evtanaziji, neredko srečamo mešanje megle. Zagovorniki radi poskrbijo, da se uporablja izrazoslovje, ki zakriva dejstva, in ljudje zato nasedajo.
Pri evtanaziji gre za uboj človeškega bitja, ki je povsem odvisno od pomoči drugih. Pacienta v tem primeru medicinsko zastrupimo ali pa mu odtegnemo dolžno osnovno nego, kot je hranjenje, hidracija in predihovanje.
Pri samomoru s pomočjo pa gre za ljudi, ki lahko odločajo sami zase in se zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin odločijo, da bi radi svoje življenje končali, pri tem pa bi jim morala stati ob strani tudi država, predvsem medicinska stroka.
To, drugo različico končanja lastnega življenja se poskuša sedaj odobriti skozi slovensko zakonodajo, kar pove tudi ime zakonskega predloga: gre za Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, po domače za »samomor s pomočjo«, vendar daljše ime bolje zveni.
Pametna vprašanja
Najprej se je treba zavedati, da snovalci novega zakona poskušajo dati odgovor na pomembno, celo dramatično vprašanje. Gre za vprašanje trpljenja, ki se mu ljudje po instinktu izogibamo, na tem globokem vprašanju pa mnogokrat tudi stoji in pade vera.
Zato je treba do teme končanja človekovega življenja vedno pristopati pazljivo: gre za pomembna, dobra vprašanja, saj nas odgovori nanje odločilno zaznamujejo kot družbo in kot civilizacijo.
Slabi odgovori
So pa v konkretnem, slovenskem primeru, dani slabi odgovori na pametna vprašanja. Kar pa še ne pomeni, da ti odgovori niso zelo lepo zapakirani v načela spoštovanja osebne avtonomije, največje zdravstvene koristi, dostojanstva in podobnega.
Zato, ker gre za pomembna vprašanja – vseh nas je strah trpljenja –, in pa zaradi tihega prepričevanja, da gre za izjemno prisotne težave, je podpora javnosti verjetno res visoka. Dodatno jo »pumpajo« še mediji, ki o teh zadevah pozitivno poročajo in nas prepričujejo, da je podpora tako ali tako zelo visoka.
Zdravniki odločno proti
Vendar pa so »začuda« tisti, ki jih ta tema neobhodno zadeva, to je medicinski kader od farmacevtov do zdravnikov, odločno proti. Tudi v politiki zaenkrat še velja zadržanost, podporo zakonu so doslej izrazili le v Levici.
Težav na področju medicinske stroke je seveda kar nekaj. Najprej to, da so zakon pisali ljudje, ki niso stroka. Zato ima zakon strokovne luknje, predvsem pa je spisan na predpostavkah zdravih ljudi, ki ne poznajo bistva dinamike med zdravnikom in pacientom.
Predlagani zakon o evtanaziji ima strokovne luknje, predvsem pa je spisan na predpostavkah zdravih ljudi, ki ne poznajo bistva dinamike med zdravnikom in pacientom
Med strokovnimi težavami je treba izpostaviti, da zakon vsebuje, recimo temu »skrito evtanazijo«, saj 21. člen določa, da naj zdravnik ali medicinska sestra opravita tisto, kar bi sicer opravil pacient, ko ta ni zmožen odločanja o sebi. Torej nekdo od zunaj zastrupi pacienta, kar je tipično evtanazija, ne pa samomor s pomočjo.
Nadaljnja težava zakona je ugovor vesti, ki to niti slučajno ni, saj se še vedno predvideva, da je za začetke in zaključke procesa prostovoljnega končanja življenja pristojen osebni zdravnik, ki sicer lahko uveljavlja ugovor vesti, a mora v tem primeru najti drugega primernega zdravnika. Taka ureditev je zelo očitno sporna. Da o možnosti ugovora vesti vseh tistih, ki bomo to morda prisiljeni plačevati preko davkov, niti ne govorimo.
Spreminjanje družbene mentalitete
Glavna težava predloga zakona pa seveda niso te, strokovne težave, ki se bodo ob tovrstni zakonodaji vedno pojavljale. Prvi problem ostaja počasno spreminjanje družbene mentalitete.
Po tem, ko smo leta kot družba poskušali vsaj nekaj narediti na področju samomorilnosti, jo sedaj želimo uradno uvesti kot racionalno življenjsko možnost. V letu 2021 je 432 oseb umrlo zaradi samomora (v istem letu je 114 ljudi izgubilo življenje v prometnih nesrečah).
Samomor je velik javnozdravstveni problem, ki bi ga bilo treba več naslavljati, predvsem smo tu na vrsti pedagogi. Zakonsko vpeljati v našo zakonodajo rešitve, ki vnaprej govorijo o možnosti, da država podpre končanje življenja neke osebe, sicer zveni sprejemljivo v kontekstu govora o trpljenju, vendar to pomeni, da prestopimo rubikon globokih družbenih sprememb.
Glavni problem zakona o evtanaziji je počasno preminjanje družbene mentalitete, ki ostarelim in ranljivim na tiho dopoveduje, da z odločitvijo za evtanazijo razbremenijo sebe, družino in državo
Cinični kapitalizem
V zvezi s spremembami mentalitete v naši družbi pa še ena dramatična značilnost trenutnega predloga: ohranja cinični kapitalistični pogled na zdravljenje hudo bolnih.
Ko je bila ta, v primerjavi z oktobrom lani nekoliko popravljena različica zakona vložena v presojo državnemu zboru, sem jo poiskal na internetu in najprej vključil iskanje besedice »EUR«, da preverim, če so ohranili najbolj sporen del uvodnih »ocen stanja in razlogov« za sprejem tega zakona.
Žal sem upal zaman, snovalci zakona so celo prijazno »popravili številke«. Morda so jih uskladili z inflacijo, kar je v tem času zelo primerno in hvalevredno.
Življenje Slovenca ali Slovenke, ki bi se odločil/a prijazno prekiniti svoje življenje in se »spokati« s tega sveta, bo državno blagajno stalo 1.542,25 €, zadnji mesec paliativne oskrbe pa nas stane med 3.000–4.500 €. Snovalci zakona sicer želijo povedati, da izvajanje tega zakona »ne bo povzročilo dodatnega finančnega bremena za zdravstveni sistem«, vsi pa vemo, da bi takšne rešitve zdravstveni sistem tudi vsaj nekoliko razbremenile.
Ne, ne bi želel živeti v družbi, ki bo našim onemoglim, starim in nasploh ranljivim osebam na tiho dopovedovala, da lahko s svojo lastno odločitvijo razbremenijo sebe, družino in državo. Morda pričujoči zakon res ni zakon o evtanaziji (razen, kjer je ta v njem skrita), je pa to vsekakor zakon, ki bi ranljivim osebam naložil še dodatno breme razmisleka o tem, če ni morda čas, da s svojimi težavami ne obremenjujejo drugih in sprejmejo še eno, sicer radikalno, a vendar za družbo tako »blagodejno rešitev«.
Zadnje objave
Ob svetem Martinu o vinu in spominu
10. 11. 2024 ob 22:07
SpaceX dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije
10. 11. 2024 ob 19:00
Iskanje ravnovesja in smisla v delovnem vsakdanu
10. 11. 2024 ob 15:59
Film: Karol
10. 11. 2024 ob 12:30
Golaž iz kislega zelja
10. 11. 2024 ob 9:00
Luksuz
10. 11. 2024 ob 6:00
Sledi mojih poti: Dogodivščine Bratovščine sinjega holoba (1/5)
9. 11. 2024 ob 18:30
Ekskluzivno za naročnike
SpaceX dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije
10. 11. 2024 ob 19:00
Iskanje ravnovesja in smisla v delovnem vsakdanu
10. 11. 2024 ob 15:59
Prihajajoči dogodki
NOV
12
Sozvočje svetov: Slike z vzhoda (predavanje in koncert)
19:30 - 22:00
NOV
13
9. Karierni sejem v Mariboru: Vesolje priložnosti
08:00 - 16:00
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
Video objave
Izbor urednika
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik
6. 11. 2024 ob 15:00
Ameriški mediji Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA
6. 11. 2024 ob 14:46
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
31 komentarjev
Markoff
Končanje življenja je pravica posameznika; nihče drug je nima pravice omejevati. Zdravnik lahko vedno odkloni sodelovanje pri samomoru iz naslova ugovora vesti, nihče mu ne more ničesar očitati.
Zaradi mene lahko vsak računa razliko v zdravstvenih stroških med paliativo ali samomorom, med božjimi zapovedmi ali Marxovimi napotki, moralizira tako ali drugače.
Sam bi si želel imeti možnosti dostojno končati svoje življenje na svoj način, ob trenutku, ki si ga želim, ob ljudeh, ki jih imam rad.
Sodelavka mi je povedala zgodbo bodočega zeta in Nizozemske, ki živi v SLO. Njegov stric je, pri polni zavesti, pridobil dovoljenje za evtanazijo in jo tudi izvedel (sam je pritisnil na gumb za injiciranje strupa). Long story short: izkušnja "zeta" je bila, kljub tragičnosti dogodka, ena najlepših, ki jih je kadarkoli doživel. Zbrana družina, obujanje lepih spominov, srčna poslovitev in miren odhod. Želel si je, da bi se lahko nekoč tudi sam tak poslovil od svojih najbližjih in v čudoviti izkušnji prešel - kamorkoli pač že preidemo.
baubau
Morda bo kaj takega kot "dostojno končati svoje življenje na svoj način" mogoče takrat, ko bo mogoče tudi dostojno začeti svoje življenje na svoj način-iz nule. Dokler pa še nismo tam pa je potrebno priznati, da ne obstaja nikogaršnje "svoje življenje"! Življenje namreč ni lastnina in imetje-ni moje, tvoje, njegovo in njeno ,naše ali njihovo...preprosto zgolj JE. Bitje oz. bivanje! Nekaj bistveno drugačnega in neskončno večjega od kepice prahu, v katero je tu na zemlji v vsakem primeru in v bistvu zgolj za hip položeno.
irena
Veliko lepše je živetu v svetu, kjer so nekatere reči svete. Sveto je človeško življenje, svet je na primer tudi zakon pa sveta maša, sveta spoved, Gospodov dan... Kako vemo, kaj je sveto? Živi Bog sam nam je razodel. Nekateri pa so pač samo prevzeli te pametne navade glede svetosti nekaterih reči. Mi, ki nam je še kaj sveto, zagotovo živimo bolje, polnejse in bolj smiselno življenje. Nekaterim pa nič ni sveto in živijo mizerno, depresivno, tesnobno... in v to bi radi še nas potunkali, ker želijo opravičiti svojo bedo. V resnici so zares ubogi oni. Na žalost je ta nihilizem in sekularizem sedaj postal norma. Bolna družba.
NatalijaL
Vsi potihoma upamo, da bomo imeli srečo in bomo šli skozi brez prehudega trpljenja. Povejte, le kdo izmed nas si želi, da bi bil nekaj let na postelji, v plenicah, brez dostojanstva, da bi vegetiral, gledal v strop in milostno čakal smrt? Nihče si tega ne želi! Grozno je že pomisliti na to. Pričakovati, da bomo nekaj let ležali doma in da bodo otroci skrbeli za nas, nas obračali, dvigovali in menjavali plenice, je tudi nemogoče. Saj so vsi v službah in kdo ve do kdaj bodo morali delat.
No, nekateri imajo srečo, jim je slabo, padejo dol in jih v trenutku ni več. Nekateri imajo srečo in umrejo v spanju. Bolj kot je medicina napredovala (hvala Bogu, koliko življenj reši!), pa po drugi strani podaljšuje življenje v nedogled. Kdaj je to dovolj? Kdo je tisti, ki postavlja mejo?
Jaz prosim Boga za srečno zadnjo uro. Da ne bi bila nobenemu v breme.
Da me Bog pokliče k sebi "on day at the time".
Teodor
Torej plenice so meja, med vrednostjo in nevrednostjo življenja. Zakaj bi pustili ljudem, breme bolezni in trplenja, naj se zapiše v zakon, da ko oseba postane inkontinečna, se ji predpiše smrtna doza, da ob pogledu na bolnika ne trpi še vsa žlahta.
Andrej Muren
Glavni problem evtanazije vidim v veliki možnosti njene zlorabe z namenom ne samo znebiti se onemoglih ljudi, ampak tudi nezaželenih. Človek ima načeloma pravico odločiti se za smrt, ampak to mora biti njegova svobodna in neodvisna odločitev, ne pa nekaj, storjeno na prigovarjanje ali celo grožnje. V družbi, kjer prevladujejo leve vrednote - slovenska je tipičen tak primer - življenje ni sveto in nek zakulisni gremij lahko celo dobi možnost odločanja, kdo še sme živeti in kdo ne več. Mogoče se to ta hip zdi še znanstvena fantastika, ampak iz zgodovine vemo, da se le-ta včasih udejani že v nekaj desetletjih. Zato reči ne kulturi smrti, ki je zaščitni znak levice.
Shalotka
Težava je v tem, da je Bog človeku dal svobodno voljo. Čudovito je biti svoboden v odločitvah, če si hkrati še napajan z milostjo božjo, ki te vodi skozi življenje, da delaš kolikor toliko prav. Da spoštuješ naravne danosti in se zavežeš k etičnemu ravnanju. Kje smo danes? Daleč od tega, da bi živeli odgovorno do sebe in sočloveka. Slabo vzgojeni. Narobe vzgajani. Iščoči instant srečo za vsako ceno. Ko se jih nabere dovolj veliko število takih, izvolijo take, ki bodo sprejeli zakon. Zakone moramo pa spoštovati. A res?
VODA
lepo po vrsti, kdo od komentatorjev je imel v ožji družini koga, ju je bil v zadnjem stadiju raka, ko niti čezmerna doza morfija ne pomaga več, ko bolnik vidi edino odrešitev v smrti. kdo med vami?
Madison
Jaz.
Peter Klepec
Vas komentar je dokaz za to, da je glavni problem v „kako“.
Madison
Kadar terminalnega bolnika pripelješ v bolnišnico, ker mu doma ne moreš nuditi nikakršnega olajšanja bolečin in trpljenja, ne moreš vedeti, koliko časa bo njegovo izmučeno telo vztrajalo v poslednjem boju in kdaj bodo zdravniki opustili nadaljnje medicinske posege ohranjanja izčrpanega telesa pri življenju. Kar smo svojci lahko naredili za našo bolno mamo, taščo oz. nono, ko smo videli, da se po osmih letih pogumnega boja s težkim rakom in z drugimi pridruženimi obolenji poslavlja od življenja, je, da smo prosili bolniškega duhovnika, naj ji podeli bolniško maziljenje in smo jo vsak dan obiskovali ter ob njeni postelji molili rožni venec Božjega usmiljenja. Zdravniki so lajšali njeno fizično trpljenje, mi smo ji v veri in z ljubeznijo stali ob strani. Mama je umrla po dveh mesecih poslednje hospitalizacije, potem ko v zadnjem tednu ni več ne jedla ne pila in niti ni več govorila. Moja vest ni obremenjena z očitki, da smo mamo kakorkoli trpinčili ali s pomisleki, da bi zdravniki morali kakorkoli pospešiti njeno umiranje in smrt...
VODA
madison, to ni odgovor, to je leporečje, mamo ste peljali v bolnico in ste jo obiskovali? koliko časa ste prebili pri njej, ste sami dajali injekcije, jo čistili, jo hranili? ne skrivajte se za "boguvšečnimi" puhlicami, 24 ur bodite s takim bolnikom, dragi gospod, 24ur!
Madison
Voda je lahko bistra ali motna, vi, VODA, pa ste sprenevedavi mutibarič. V prvem komentarju ste vprašali, ali je kdo od komentatorjev imel v ožji družini bolnika v zadnjem stadiju raka in niste spraševali, ali mu je sam dajal injekcije. Vaš drugi komentar - kjer ste vprašali, ali smo bolnici sami dajali injekcije, jo čistili, jo hranili in nato še nesramno pripomnilu, naj se ne skrivam se za “boguvšečnimi” puhlicami in naj bom 24 ur s takim bolnikom - odločno pokaže, da na težkega bolnika gledate zgolj kot na veliko breme za negovalce. V bistvu ste nehote izdali, da bi vi takega bolnika evtanazirali, ne zato, ker bolnik trpi, temveč zato, ker nanj gledate kot na 24-urno nadlogo za negovalce!
Friderik
Sit lačnemu ne verjame. Ali prevedeno v to situacijo: ko si zdrav, sit in na toplem, ko ti nič ne manjka, razmišljaš tako, ko si bolan, ves v bolečinah, ko zate v paliativi ni prostora, ko nimaš nikogar....razmišljaš drugače.
MEFISTO
A ti to iz lastnih izkušenj?
MEFISTO
Dolgo sem upal, da se bodo Slovenci kot narod obdržali vsaj do konca tega stoletja, pa iz tega ne bo nič.
Pred rojstvom preži na njih splav, skozi življenje pa jim bodo ponujali evtanazijo.
Samo iz trme se bo še kak Slovenec rodil živ ali dočakal naravno smrt.
mihec
Neizpodbitno dejstvo je da bo ešalon smrti v kombiju od vrat do vrat komandirala tov. Meden.
Ko se bo norim CSD-jevkam in kakšnemu v ožjem sorodstvu zdelo, da potrebujejo po stanovanjski shemi prosto stanovanje, bodo prišli pred vrata z mavričnim kombijem, (jasno da gre za nedoločen spol!!) in zagotovili skrbno spremstvo k samomoru.
KO KO POSTANE DRUŽBA BLAZNA SE NAJPREJ ZAČNE UKVARJATI S SPOLNOSTNJO MED ČLOVEKOM IN ŽIVALMI, POTEM TAKO SPAKEDRANŠČINO NORI KULTURNIKI NADGRADIJO S PREŠERNOVO NAGRADO,
no in na koncu drage državljanke in državljani predstavnik države (predsednica DZ, predsednik vlade in predsednica države) vzdihujejo zaradi skrbi za živali tako, da jim uredijo dostojno bivanje, medtem ko tiste davkoplačevalce, ki plačujejo davke pošljejo v smrt!
Pravite spoštovani volivci SVOBODE, da to ni res!
Še res je! Pa veste kako, zelo enostavno, za živali se prednostno z zakonom poskrbi, pri vas pa za vašega zdravnika napravijo časovnico (nikoli ne boš prišel do zdravnika), zmešane PR-ovke poskakujejo od veselja, ker so zaposlene da stalno lažejo in se delajo neumne, Vi pa lepo končata sam samcat v stanovanju do poslednjega diha.
Ura norcev, časovnica pa tik taka naprej.
Sreča je v tem, da bo tudi tem norcem enkrat nekdo povedal, da jih ima poln kufer!!
Peter Klepec
re:...Ne, ne bi želel živeti v družbi, ki...
Ja, drzavljani morajo imeti moznost, da se distancirajo od drzave/dezele/druzbe, ki ne izpolnjuje osnovnih eticnih kriterijev.
Kot je rekla Ga. Merkel v nekem drugem kontekstu:"...potem to ni moja dezela..."
Kaj pa vem
Ne vem kam spada to, ampak naravni smrti je treba pustiti, da pride sama. Kdaj je to, je zmeraj manj jasno. Do kdaj človeka oživljati? Do kdaj ga umetno hraniti? Do kdaj življenje ohranjati s pomočjo vseh mogočih aparatur? Poznala sem gospo, ki je odklonila operacijo, ki bi ji najbrž lahko še za nekaj časa podaljšala življenje. Njej pa se je zdelo, da živi že dovolj časa ( 85 let ). Jaz bi se na njenem mestu odločila enako, naj narava sama opravi svoje.
Peter Klepec
Brez medicine bi „narava“ odnesla tretjino otrok. Koliko bi bila po vase starostna meja?
Kaj pa vem
Ta gospa se je imela s kom posvetovati, dva njena sinova sta zdravnika. Imela je raka na želodcu, bila je večkrat operirana, potem pa ji je bilo tega dovolj in operacije ni hotela več. Moje mnenje je; ko se ve, da se smrt nezadržno približuje, ko ozdravitev ni več mogoča, da se človeka še dodatno ne muči s kakimi invazivnimi posegi, temu se je prej omenjena gospa izognila. Upam, da sva se razumela.
MEFISTO
Kaj pa vem, glede na podajševanje čakalnih dob bo v okviru zdravstvene reforme priljubljene oblastivedno več take evtanazije.
Peter Klepec
Hja, eden od pomembnih argumentov, ki so definirali nacisticni sistem kot zlocinski, je bilo prav dejstvo, da je ta definiral katero zivljenje ni vredno obstoja - in potem je "sistem" masovno evtanaziral mnozico bolnikov, dusevno prizadetih ali kakorkoli drugace nevrednih ljudi. Konec koncev tudi Zidov, ki so tudi spadali v kategorijo nevrednih. Na koncu so sistemu sodili v Nürnbergu za zlöocin proti clovecnosti.
In sedaj se zopet pojavljajo novi kriteriji katero zivljenje je nevredno zivljenja. Kam pa to pelje? V novi Nürnberg?
MEFISTO
Med revolucijo in po komunistični okupaciji leta 1945 so pri nas po realnih številkah evtanazirali kakih 100.000 Slovencev, skupaj s pripadniki drugih narodov pa kakih 500.000 ljudi. Pa je šlo kar bbrez Nuerenberga!
Peter Klepec
Te zadeve itak ne zastarajo. In ker gre za stvar principa, se lahko „obsodi“ tudi prepozno.
VODA
tu omenjaš evgenično zakonodajo!
debela_berta
Jej jej, spet si eno ali dve ničli pozabil :)
debela_berta
Nič narobe. Bolje hitra in neboleča smrt kot pa vegetiranje v tri dni, leta in leta...
MEFISTO
Imaš pravico zahtevati evtanazijo na zalogo. Po tvojem običajnem pisanju se zdiš že precej na koncu - s pametjo!
Madison
Sodobno hlepenje po uzakonitvi evtanazije ima popolnoma isto ideološko podstat, kakor je opisana na spodnji povezavi - le da je dandanašnji vse to ozaljšano z obilnim blebetanjem o nekakšni hipotetični želji, da bi z umorom preprečili tuje trpljenje:
ttps://encyclopedia.ushmm.org/content/en/article/euthanasia-program
Mojemnenje
Tudi evtanazija, kot jo je opisal avtor, je sramotno, zavržno in ponižujoče dejanje za vsako 'človeško bitje', kot je bilo poimenovano, še posebej pa za vsakega dohtarja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.