Na konferenci NSi o zdravstvu Tonin: "Vlado bomo čakali samo še do maja"

Danes je v Celju potekala programska konferenca Nove Slovenije, katere namen je bil predstaviti poglede in odgovore na težave, ki so že vrsto let stalnica v slovenskem zdravstvu, v prvi vrsti dostopnost. NSi je ideje predstavila kot alternativo ravnanju vlade.

Med govorci so bili tudi strokovnjaki, nečlani stranke, ki so se odzvali vabilu za širšo razpravo. Oblikovanih je bilo nekaj točk oz. ciljev, ki jih ocenjujejo kot najbolj bistvene za reformo, ki bo končno zdravstvo postavila na noge: dostopnost do zdravstvenih storitev, strateško sodelovanje vseh deležnikov zdravstvenega sistema, k rezultatom usmerjeno delovanje sistema, učinkovito kadrovsko vodenje znotraj sistema ter digitalizacija zdravstva.

V uvodu je predsednik Matej Tonin opozoril, da na vladne ukrepe čakajo že lep čas in bodo čakali le še do maja, nakar bo stranka začela vlagati svoje zakonske predloge. Zdravnika namreč potrebuje vsak in časa ni več, da bi državljani, ki ga nimajo, čakali.

Član stranke Matjaž Trontelj, sicer direktor oddelka za reklamacije v podjetju Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, je poleg svojega pogleda posredoval tudi stališče NSi. Poudarek je dal na dobrih zgledih iz tujine, kjer se pogosto sistemske težave rešujejo sproti in ne čakajo leta in leta na reformo. Velik problem vidi v različnih podatkih o isti stvari, s katerimi operirajo različne institucije in posledično prihajajo do različnih zaključkov. Potrebno je poenotiti podatke o številkah. Na prvem mestu pa mora biti vedno pacient.

V primerjavi z evropskimi državami imamo zelo nizko dostopnost, zato je treba narediti vse za hitro, dostopno in kvalitetno obravnavo, kar pomeni pravočasen dostop do obravnave, torej, ko se bolezen lahko še pozdravi. Pogosto se zgodi, da temu ni tako.

Na koncu je poudaril, da so njihovi predlogi večinsko skladni z idejami vlade, zato bodo v stranki podprli vse primerne spremembe.

Enotno: prihodnost je v digitalizaciji. A s tem pridejo tudi izzivi

Veliko tem se je pojavilo pri vseh ali večini govorcev. Morda najbolj pogosta je bila pomen digitalizacije. Dr. Federico Potočnik, strokovnjak za nalezljive bolezni in član stranke, ki se je oglasil iz Združenih držav, je glede slednjega opozoril, da za razvitejšim svetom na tem področju zaostajamo, kar je delno pojasnil z dejstvom, da se na Zahodu z inovacijami ukvarjajo podjetja, pri nas pa razvoj poskušajo voditi (državna) ministrstva, ki so pri tem bistveno manj produktivna.

Prim. dr. Andrej Šinkovec je zanimivo opozoril na zelo pomemben aspekt zdravstva, ki je z digitalizacijo že zdaj ogrožen. To je osebni medčloveški stik med zdravnikom in pacientom. Komunikacija na daljavo, dodamo pa lahko še robotizacijo, pacienta, ki naj bi bil na prvem mestu, lahko potisnejo stran od dostojanstvene obravnave, ki pogosto odločilno vpliva na proces zdravljenja. Pri tem je preko anekdot opozoril, da se je odnos do pacientov v zadnjih tridesetih let močno poslabšal in postal bolj neoseben. Dodatno je pri »diagnozah« na daljavo opozoril tudi na povečano število bolniških dopustov, ki vplivajo na učinkovitost gospodarstva.

Podobno je tudi srčna kardiologinja dr. Metka Zorc spregovorila o pomenu tega, da zdravniki svoj poklic vidijo kot posebno »poslanstvo«. To vključuje osebno obravnavo pacienta. Ob tem pa je opozorila na demoralizacijo zdravnikov, ki kot mladi pogosto izgubijo entuziazem, saj v slovenski družbi poklic ni dovolj cenjen. To vpliva še posebej na mlade zdravnike. Kljub temu, da morajo zdravniki živeti svoje poslanstvo ne glede na politiko, pa je sodelovanje z njo za dobro organizacijo in eventualno odličnost ključno.

Gerbec: Pravi poudarki, a nekatera vprašanja še vedno čakajo…

Eden od gostov je bil Franci Gerbec, podpredsednik zveze pacientov, ki s stranko NSi ni povezan in je za udeležbo na kongresu bil deležen določenih kritik. Z dogodkom je bil zadovoljen, saj so bili poudarki in zaključki pravi. Kot je poudaril tudi v svojem govoru, je pomembno vključevanje različnih strani, zato se je kljub kritikam odločil za udeležbo. Kot pa nam je povedal, so še vedno odprta nekatera pomembna vprašanja, ki so bila na konferenci odsotna.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1634505150202101762?t=qKMjS_iqtBOTocQdJfycww&s=19

Najpomembnejša stališča NSi, s katerimi se strinja, so vključevanje samostojnih zdravstvenih izvajalcev ter decentralizacija sistema zavarovanja. Glede slednjega je poudaril, da zadeva ne sme zaiti v drugo skrajnost, saj primeri iz tujine s pretiranim privatnim zavarovalniškim sistemom niso pozitivni. Želi si zdravo konkurenčnost napram ZZZS, ki ne bi smel imeti zdajšnjega monopola. Podpira torej »zdravo decentralizacijo obveznega zdravstvenega zavarovanja«, NSi-ju pa pritrjuje tudi glede ukinitve dodatnega zavarovanja. Pogrešal pa je na drugi strani vprašanje virov financiranja. To vprašanje sicer v politiki tudi na splošno še ni bilo naslovljeno, čeprav je ključno.

Kot dokaj nevtralnega udeleženca smo gospoda Gerbca povprašali tudi po največjih (ideoloških) razhajanjih, ki smo jim in jim bomo priča med opozicijo oz. NSi in vlado. Glavno razliko vidi glede idej o decentralizaciji ZZZS. Levica slednji jasno nasprotuje in želi centralizirano vodenje celotnega zdravstvenega sistema. Projekt samostojnih zavarovalnic bo povzročil največ razhajanj. Podobno lahko rečemo tudi glede privatnih zdravnikov. Eden njegovih ključnih poudarkov v govoru je bilo pomanjkanje dialoga, ki je zanj prvi razlog za težave, ki jih ob večletnem poskušanju reforme zdravstvenega sistema imamo.