Na parlamentarne počitnice koalicija pomirjena, leva opozicija pa v “čisti jebi"

Foto: državni zbor, Matej Grah
»Če se bo po prvi omotici predvsem dominantna vladna stranka zavlekla v svoj desni kot in o vsem skupaj trezno razmislila, bo Niki Kovač in njenim civilnodružbenim aktivistom čez kakšno leto dni za to batino lahko še hvaležna,« smo o prejetem referendumskem levem krošeju zapisali v komentarju. In teden kasneje se zdi ravno to: v SDS in partnericah so očitno opravili globok razmislek in opustili strategijo rinjenja z glavo skozi zid; na tnalu je ne bodo več izpostavljali v neenakih bitkah, ki zanje niso bistvenega pomena.

Največjemu porazu mandata je tako, z dvema zmagama in dvema strateškima umikoma, sledila politična mojstrovina, ki je levo opozicijo dobesedno pustila brez besed. Še v sredo so si glasno obetali štiri parlamentarne zmage, ki bi jih, za razliko od referendumske, lahko pripisali sebi in jih izrabili kot odskočno desko za nov naskok na oblast. Na parlamentarne počitnice pa tako odhajajo s prazno malho pripisanih zaslug in grenkim priokusom, da so spet bili hkrati čisto blizu in tak' daleč od vsega.


Posnetek komentarja Roka Čakša je na voljo na koncu prispevka.




Koalicijska odločitev, da stopi na zavoro in brezglavo ne drvi v bitke, ki jih realno ne more dobiti, je daljnosežnejša, kot se zdi na prvi pogled. V dosedanjem mandatu na oblasti takšna strategija namreč ni bila v rabi. Janša je rinil in rinil, ne ozirajoč se na škodo, ki jo je pri tem utrpel tako imidž njegove vlade kot koalicijskih partneric, ki nimata tako brezpogojno zveste volilne baze. Ni odveč omeniti, da je vse to ponujalo ogromno štofa Janševim nasprotnikom v političnih, medijskih in aktivističnih vrstah; tega so spretno znali izvoziti tudi v tujino in slovenskega premierja potisniti v nekaj ponižujočih situacij, kot je bilo denimo pokroviteljsko branje levitov, ki ga je kot predsedujoči Svetu Evropske unije moral prenašati med obiskom v Evropskem parlamentu.
Koalicijska odločitev, da stopi na zavoro in brezglavo ne drvi v bitke, ki jih realno ne more dobiti, je daljnosežnejša, kot se zdi na prvi pogled.

Referendumski poraz, v katerem je proti zakonu njegove vlade glasovalo kar 677 tisoč volivcev, tudi tretjina njegovih lastnih, številni pa so ostali doma, je bilo očitno preveč tudi za trmastega Janšo. Sposobnost poglobljenega strateškega razmisleka pri njem nikoli ni bila vprašljiva, v politiki pa je vedno največ profitiral takrat, ko je zmogel iti preko sebe. In ravno to se je minuli četrtek tudi zgodilo.

Smer za jesen je začrtana, in če bo desnosredinska koalicija uspela ostati pri pragmatični politiki, kjer si bodo bitke, ki jih lahko dobijo, izbirali sami, drugim pa se ognili v dolgem loku, bo mandat tudi zanesljivo zvozila, na volitvah pa iskala potencialno večino, ki bi jo na bojno polje vrnila okrepljeno in močnejšo. K vsemu bi pripomoglo, če bi še požrla cmok in kar se da po tihem zaprla še dve temi, kjer se je nepremišljeno zaplezala in ji škodijo mnogo bolj, kot je to vredno; financiranje STA in imenovanje delegiranih tožilcev.

Če ji bo uspelo še to, bo te počitnice in tudi zgodnjo jesen mirneje spala; kolikor ji bo vodenje Sveta Evropske unije ter iskanja narodne enotnosti za projekt "cepimo se" spanca sploh dopuščalo.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike