Na prvem podnebnem vrhu v Afriki se je razkrila hinavščina Zahoda glede podnebnih ukrepov

Na letnih podnebnih pogovorih Združenih narodov (ZN) že leta redno ugašajo glasovi revnih in marginaliziranih prebivalcev svetovnega juga. Kljub temu, da so zahodne vlade govorile o nujnih podnebnih ukrepih, so storile le malo, da bi premaknile na bolje države, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam, najbogatejše države sveta pa vsako leto ne izpolnijo svojih obljub o financiranju podnebnih ukrepov najrevnejšim državam.

Afrika prispeva manj kot 10 % svetovnih emisij ogljika, vendar nosi največjo težo najbolj uničujočih podnebnih vplivov, kot je razvidno iz novega poročila o stanju podnebja v Afriki, ki sta ga na afriškem podnebnem vrhu predstavili Afriška unija in Gospodarska komisija ZN za Afriko. Bogatejše industrializirane države, ki nosijo glavno odgovornost za podnebno krizo, vztrajno zavračajo zagotavljanje zadostnih sredstev afriškim državam. Čeprav v Afriki živi 20 % svetovnega prebivalstva in je bogata s pomembnimi rudninami, vključno s kobaltom, ki se uporablja v baterijah za električna vozila, in je dom 60 % najboljših sončnih virov na svetu, po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) prejema le 2 % svetovnih izdatkov za čisto energijo.

Fosilna goriva ostajajo nujnost za države v razvoju

Čeprav zahtevajo, da afriške države prenehajo uporabljati fosilna goriva, nočejo zagotoviti finančnih sredstev, ki bi to omogočila. Ne gre le za vladne uradnike. Dejstvo je, da ni mogoče ustaviti proizvodnje nafte in plina v gospodarstvih v vzponu, kjer že tako obubožano prebivalstvo obupno potrebuje energijo. Zato je Komisija Afriške unije kljub nasprotovanju nekaterih držav podprla potrojitev obnovljivih virov energije na celini. "V zeleni rasti ne smemo videti le podnebne nujnosti, temveč tudi vir večmilijardnih gospodarskih priložnosti, ki sta jih Afrika in svet pripravljena izkoristiti," je na vrhu dejal kenijski predsednik William Ruto.

Drugič, predsedstvo COP28 je na vrhu uvedlo nov instrument za financiranje podnebnih ukrepov v višini 4,5 milijarde dolarjev, ki naj bi mobiliziral do deset milijard dolarjev za širitev obnovljivih virov energije po vsej celini. Ta pobuda, ki jo je predsednik COP28 Sultan Al Džabr opisal kot prizadevanje za dokazovanje komercialnih razlogov za pospešitev naložb, da bi "Afriko postavili na supercesto za nizkoogljično rast". Do konca afriškega podnebnega vrha so vlagatelji obljubili 23 milijard dolarjev za podnebne projekte, vključno s sončnimi mikroomrežji in pogozdovanjem.

Kljub vse večjim prizadevanjem za spodbujanje obnovljivih virov energije v Afriki aktivisti pravijo, da so prizadevanja regije za spremembo oskrbe z energijo ogrožena zaradi nenehnega financiranja pridobivanja in uporabe fosilnih goriv s strani vlad in vlagateljev. V poročilu, ki ga je ta teden objavila razvojna dobrodelna organizacija ActionAid, je navedeno, da so banke po vsem svetu v sedmih letih po Pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, v katerem je bilo dogovorjeno, da se z zmanjšanjem emisij globalno segrevanje omeji na "precej pod" 2 stopinji Celzija, industriji fosilnih goriv v državah globalnega Juga namenile 3,2 bilijona dolarjev. Dean Bhebhe, vodja kampanj pri kenijskem možganskem trustu Power Shift Africa, je dejal, da se številne afriške države borijo za povečanje obnovljivih virov energije v svoji mešanici energetskih virov, ker so vezane na dolgoročna bančna posojila za nove projekte premoga, nafte in zemeljskega plina. Te države so močno odvisne od prihodkov od fosilnih goriv, da lahko odplačujejo posojila in vračajo investitorjem, je opozoril Bhebhe in pozval k odpisu dolga finančnim institucijam ter k pomoči za "izgubo in škodo" industrijskim državam, katerih emisije toplogrednih plinov so povzročile segrevanje ozračja.

Zahod ne izpolnjuje svojih obljub

Afriške države, ki prispevajo manj kot 4 % svetovnih emisij, ki segrevajo planet, si prizadevajo, da bi bogate države, ki onesnažujejo veliko, zagotovile več sredstev za podnebne spremembe, tudi prek novega sklada za "izgube in škodo", ki naj bi bil ustanovljen na COP28, ter davkov na ogljik v sektorjih, kot so fosilna goriva, pomorski promet in letalstvo.

V novem poročilu, objavljenem na vrhu v sredo, sta Mednarodna agencija za energijo in skupina Afriške razvojne banke navedli, da se morajo naložbe v energijo v Afriki do leta 2030 več kot podvojiti, da bi dosegli energetski razvoj in podnebne cilje regije, od tega skoraj dve tretjini v čisto energijo. Malavi na primer ocenjuje, da bo potreboval več kot 3,6 milijarde dolarjev za širitev vetrne in vodne energije ter solarnih naprav v omrežju in zunaj njega, da bi do leta 2030 povečal delež prebivalstva z dostopom do električne energije z 12,5 % na 100 %. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da bi lahko obnovljiva energija postala "afriški čudež", če bi celina sklenila zavezništvo z razvitimi državami, finančnimi institucijami in tehnološkimi podjetji, da bi spodbudila napredek.

V deklaraciji z vrha v Nairobiju so najbogatejše države sveta in največje onesnaževalke s toplogrednimi plini obtožili, da niso izpolnile 14 let stare zaveze o 100 milijardah dolarjev letnega podnebnega financiranja za revnejše države, in zahtevali temeljito reformo mednarodnega finančnega sistema. Afriške države so prisiljene plačevati od pet- do osemkrat višje stroške zadolževanja kot bogate države. Zato je tako pomembno, da je predsedstvo COP28 še pred začetkom prihajajočih podnebnih pogajanj ZN sklicalo mednarodno strokovno skupino na visoki ravni za podnebno financiranje, ki jo sestavljajo visoki strokovnjaki iz vodilnih svetovnih finančnih institucij.

Skupina si prizadeva oblikovati načrt za sprostitev ne le milijardnih, temveč tudi bilijonskih sredstev, ki jih države v razvoju potrebujejo za financiranje podnebnih sprememb. Skupina Afriške razvojne banke napoveduje, da bo Afrika v prihodnjih desetletjih dom najhitreje rastočih gospodarstev na svetu. Afrika, ki ima največji potencial sončne energije na svetu, je na dobri poti, da postane glavna destinacija za zelene naložbe v prihodnje industrije.

Težave pri investicijah

Poročilo IEA je izpostavilo več ovir, ki ovirajo naložbe v Afriki za povečanje prizadevanj za obnovljive vire energije in opuščanje onesnaževalnih fosilnih goriv, vključno z naraščajočo zadolženostjo in politično nestabilnostjo. "Afriška celina ima ogromen potencial za čisto energijo ... Vendar pa zaradi težavnega ozadja financiranja številni transformativni projekti ne morejo zaživeti," je v izjavi povedal Fatih Birol, direktor agencije s sedežem v Parizu. V poročilu je navedeno, da so stroški kapitala za projekte čiste energije v Afriki vsaj dva- do trikrat višji kot v razvitih državah, kar je velika ovira za razvijalce energije in njihove potrošnike. Poročilo je pozvalo k povečanju poceni posojil in drugih finančnih sredstev razvojnih finančnih institucij in donatorjev, da bi uresničili projekte čiste energije in spodbudili zasebne naložbe. Poleg obsežne energetske infrastrukture so bile v poročilu poudarjene tudi prednosti manjših projektov, ki so namenjeni podeželskim območjem in uporabnikom z omejeno kupno močjo.

Eden od primerov je širjenje mini omrežij – majhnih sistemov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov, ki delujejo neodvisno od nacionalnih omrežij, vendar jih je mogoče po potrebi tudi priključiti. Husk Power Systems, ameriški upravljavec mini omrežij  predvsem v Indiji in Nigeriji, je pred kratkim sprožil pobudo "Africa Sunshot", da bi v petih letih zbral 500 milijonov dolarjev za spodbujanje decentraliziranega sektorja sončne energije na podeželju podsaharske Afrike. Izvršni direktor Manoj Sinha je dejal, da je namen programa "poslati jasen signal vladam in vlagateljem, da je panoga minigridov sposobna pridobivanja sredstev in pripravljena na hitro širjenje". Čeprav so takšni sistemi, ključni za zamenjavo onesnaževalnih dizelskih generatorjev in podporo ranljivim skupnostim, bodo v Afriki potrebna obsežna partnerstva med zasebnimi razvijalci in vladami, da se bo čista energija uporabljala v velikem obsegu, je opozoril.