Na ulicah bo donel še Glas upokojencev Slovenije. Napovedani protest prestrašil Jašo Jenulla

S podelitvijo finančnih bonitet skupinam javnega sektorja, ki so zadnje tedne napovedovale stavke in proteste, je predsednik vlade Robert Golob odprl Pandorino skrinjico takšnega ravnanja interesnih skupin, v spoznanju, da je to pot do zvišanja plač. Tako se zdaj v vrsto za stavko postavljajo gasilci, policisti, ravnatelji in nazadnje še cariniki. 

Pri tem drenjanju pa spregledani ostajajo upokojenci.


A prebudil se je tudi del le-teh. Svoj protest za boljši položaj upokojenih državljanov so namreč napovedali v civilni iniciativi Glas upokojencev Slovenije. Artikulirali so svoje zahteve, na ulice prestolnice se bodo podali 1. februarja. 


A konkurenca gre očitno v nos dežurnim protestirajočim iz iniciative Glas ljudstva, ki jo vodi aktivist Jaša Jenull. Ta se je na napoved protesta skupine Glas upokojencev Slovenije ostro odzval, češ da gre za "zlorabo upokojencev in civilne družbe". 

Paradoksalno pri tem je, da se s tovrstnimi očitki oglaša ravno Jenull, ki se je s svojimi desetimi kolesarji poimenoval za "Glas ljudstva" in nedavno "stavkal" v imenu slovenskih pacientov, pišemo v komentarju. 

Na družbenih omrežjih se je tako včeraj pojavil plakat, ki vabi na »vseslovenski protest upokojencev in upokojenk«. Protest organizira civilna iniciativa Glas upokojencev Slovenije, potekal pa bo 1. februarja ob 15. uri na trgu Republike v Ljubljani. Na plakatu so zapisali tudi, da ste »mnogi garali 40 let in več, si prizadevali in upali na mirno dobo upokojitve, pa se iz dneva v dan borite zgolj za preživetje«.


Glavna zahteva je dvig pokojnin. V iniciativi tako zahtevajo dvig tistih pokojnin, ki so manjše od 1000 evrov, za 20 %, in tistih, ki so med 1000 in 1500 evrov, pa za 15 %. Pokojnine bi se morale tudi usklajevati z inflacijo, zahtevajo pa tudi določitev minimalne pokojnine.


Povprečna pokojnina naj bi po zahtevah vedno bila 75 % povprečne plače. V ustavo bi tudi zapisali pravico do 13. pokojnine ter obvezni letni dodatek kot pravico v višini ene upokojenčeve pokojnine. Država naj bi tudi uredila takojšen dostop do osebnega zdravnika, prevzela bi kritje stroškov obveznega dodatnega zdravstvenega zavarovanja upokojencev ter naj bi plačevala obvezen RTV prispevek. Poleg tega naj bi pomagala mladim z omogočanjem zaposlitev in pridobivanjem stanovanja, da bodo lahko v oporo svojim staršem, ter vrnila dostojanstvo in spoštovanje starejšim ljudem.


Svoje zahteve so artikulirali na Twitterju, kjer imajo profil odprt od oktobra leta 2019.

https://twitter.com/upokojencislo/status/1614953690187571201

Minimalna pokojnina, to je treba opomniti, sicer res ni izrecno določena, vendar se jo da izračunati. Starostno pokojnino se izračuna po formuli pokojninska osnova krat odmerni odstotek. Najnižja osnova znaša 1024,75 evrov, osnovni odmerni odstotek pa je trenutno 29,5 odstotkov, tako da teoretična najmanjša pokojnina znaša 302 evra, kar je približno 24,4 odstotka povprečne slovenske plače (po podatkih za 3. četrtletje 2022). Ne obstaja pa institut najvišje starostne pokojnine.



Jenull svari pred protestom "napačnih" ljudi


Na napovedan protest so se že odzvali predstavniki leve civilne družbe, ki jih pogosteje videvamo v medijih. Tako je Jaša Jenull na Facebooku zapisal, da gre za »novo dno SDS«, češ da gre za »sprevržen poskus zlorabe upokojencev in civilne družbe«. Dodal je še, da so »ljudje spregledali« in da se SDS skuša skriti in se »celo predstaviti kot civilna družba«, glavna organizatorja pa naj bi bila člana SDS Pavle Rupar in Mojca Škrinjar.


V gibanju Glas upokojencev Slovenije temu ugovarjajo. Hkrati poudarjajo, da niso povezani z ZDUS-om (Zvezo društev upokojencev Slovenije) in Janezom Sušnikom, predsednikom te organizacije.



Slovenske pokojnine glede na odstotek plače pod povprečjem OECD


Zaenkrat sicer še ne obstajajo podatki za aktualno povprečno pokojnino, a pred pol leta je ta znašala 777,61 evra neto, s tem, da je bila za ženske ta nekoliko višja (785,71 evra neto) kot za moške (769,71 evra neto).


Slovenske pokojnine se sicer prilagajajo rasti plač in tudi višini inflacije. Poleg tega imamo tudi varovalko, t. i. valorizacijo, kar pomeni, da če smo npr. v preteklosti zaslužili povprečno plačo, se smatra, kot bi povprečno plačo prejemali danes. Z izjemo let kmalu po gospodarski krizi (2014 in 2015) so se v zadnjih 10 letih pokojnine zvišale. Povprečna pokojnina je pred desetletjem znašala v neto znesku okrog 615 evrov, tako da je povečanje v 10 letih približno 26-odstotno.


Zaradi dviga ostalih plač so sicer v koaliciji napovedali tudi dvig pokojnin, a je bil ta nekoliko nenavaden. Prišlo je do uskladitve za november in december in posledičnega dviga pokojnin, kar naj bi bil začasen ukrep. Konec januarja bodo tako upokojenci dobili spet enako pokojnino, kot so jo oktobra, s februarjem pa sledi nova uskladitev, s čimer se bodo pokojnine zvišale. Letna uskladitev naj bi znašala 4,9 odstotka, kar pa kot kaže ne zadošča zahtevam iniciative Glas upokojencev.


Slovenske pokojnine sicer v povprečju znašajo 64 odstotkov (oziroma če ne štejemo drugega pokojninskega stebra, ki ni obvezen, 59 odstotkov) plače, ki jo je posameznik imel pred upokojitvijo. Kot primeren odstotek se sicer v svetu smatra 70 odstotni delež plače, s čimer je Slovenija slabša od povprečja članic OECD-ja, ki znaša 79 odstotkov. Sicer je z 59 odstotki Slovenija boljša od Nemčije (kjer ta znaša 55 odstotkov), Velike Britanije in ZDA, a je situacija v teh državah zaradi bolje razvitega drugega pokojninskega stebra vendarle boljša in preseže primernih 70 odstotkov. Najboljše države glede na ta aspekt so sicer Islandija, Nizozemska in Danska, kjer se pokojnine že približujejo 90 odstotkov plače, ki jo je posameznik prejemal pred upokojitvijo.


KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Mar Jenull meni, da je edini z licenco za protestiranje?
Na ulice se torej podajajo upokojenci, ali pa del njih – koliko, bomo videli 1. februarja popoldne. Vsekakor je to njihova pravica, če ne državljanska dolžnost, če se ob vsem tem deljenju denarja vsakemu, ki povzdigne glas, počutijo prikrajšani. V tej luči pa je naravnost groteskno besnenje Jaše Jenulla, češ, da gre za "sprevržen poskus zlorabe upokojencev in civilne družbe." Če je res tako, je on s svojim poimenovanjem "Glas ljudstva" in izpeljano "veliko stavko pacientov", prvi zlorabljevalec v državi. Njegovo "ljudstvo" je dobrih deset aktivistov po poklicu, ki se po potrebi prelevijo tudi v paciente, ko je treba zagovarjati ozek interes v javnem zdravstvu. Morda so, ugibamo, upokojenci, ki napovedujejo protest, bližje politiki SDS-a kot politiki sedanje vlade, kateri so bližje Jenullovi. A to jih še ne diskvalificira kot državljane Slovenije z vsemi pripadajočimi pravicami. Nasprotno, v zdajšnji situaciji je shod tistih, ki dejansko protestirajo proti oblasti, bolj legitimen od stavke Jenullovih, ki v vsakem drugem stavku opozarjajo, da proti Golobovi vladi ne protestirajo, v isti sapi pa ne znajo povedati, na koga sploh naslavljajo svoje zahteve. Zato, ljudje, 1. februarja le prosto na ulice in trge, če čutite potrebo po tovrstni artikulaciji svojih pričakovanj in zahtev. Vi, Jaša Jenull, pa umirite živce, spijte kakšno kavico ali pivo. Morda se ob razmisleku protestirajočim celo pridružite. S tem boste najbolje dokazali, da niste od sedanje oblasti odvisna in njej predana civilna družba.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
21
4. Mineštrijada
10:00 - 23:00
AVG
25
Prijave na oratorij
09:00 - 16:00
OCT
04