Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več

Cena nafte na svetovnem trgu je v zadnjih dveh mesecih padla za približno 15 odstotkov in nekoliko ceneje se bomo naslednja dva tedna vozili tudi slovenski vozniki. Liter 95-oktanskega bencina bo cenejši za približno 2 centa in pol, liter dizla pa za dobrih 6 centov.

Razlika je bistveno manjša, kot bi pričakovali glede na spremembo v ceni surovine – nafte, saj cena surovine, torej bencina oz. dizla, predstavlja zgolj dobro tretjino cene. Večino preostalega si vzame država. In ta si v zadnjih mesecih jemlje več in več. Samo zaradi dviga trošarin v zadnjem letu je vsak obisk bencinske črpalke dražji za med 5,50 in 8 evra, od začetka leta pa ste za gorivo plačali med 100 in 200 evrov več, odvisno od tega, kaj in koliko točite.

Vse voznike motornih vozil je včeraj razveselila novica. Vlada je objavila, da prihaja občutno znižanje cen bencina in dizla. Občutno v vladnem jeziku pomeni 2,6 centa pri bencinu in 6,4 centa pri dizlu, kjer res lahko že govorimo o konkretnejšem prihranku – približno 3,2 evra, če boste polnili najbolj običajen 50-litrski rezervoar. Pri bencinarjih bo razlika 1,30 evra pri enaki količini.

Dobrih novic pa kar ne manjka, saj nam vlada sporoča tudi, da bi, če nam ne bi cen regulirali, za liter bencina plačali 1,546 evra oz. dobre štiri cente več. Dobrih pet centov več bi morali v tem primeru plačati tudi za dizel, ocenjuje vlada, ki sicer omejuje marže trgovcev. Ti lahko s prodajo litra bencina zaslužijo 9,94 centa, s prodajo litra dizla pa 9,83 centa.

A država, ki vam z veseljem sporoča, da je v vaše dobro omejila pohlep trgovcev, ob tem zamolči, da pa še zdaleč ne omejuje same sebe. Trenutno si vlada pri vsakem litru goriva vzame približno 20 centov več kot v začetku leta, ko so bile svetovne cene nafte približno enake.

Sestava cene goriva

Sam bencin v ceni bencina predstavlja manjši del. Surovina tako predstavlja dobro tretjino cene oz. približno 59 centov. Trgovec lahko potrošniku zaračuna še maržo (obratovalni stroški, plače zaposlenih, dobiček), ki jo država omejuje na slabih 10 centov (9,94 centa) od lanskega poletja, ko je bila omejena na 6 centov.

Od evra in pol tako naftni družbi plačate skupaj 69 centov, kolikor sicer stane bencin. Vse ostalo so davki in takse, ki si jih od litra bencina vzame država. 4 cente plačate za okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (ki je sicer v zraku naravno prisoten). Po malo manj kot cent znašata še prispevek za energetsko učinkovitost in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije.

Vse ostalo predstavljajo navadni davki, s katerimi država polni proračun: Trošarina trenutno 49 centov, DDV pa 27 centov oz. skupaj 76 centov. Pri ceni goriva si trenutno trgovec zase vzame manj kot 10 centov, približno 60 centov porabi za surovino, preostalih 82 centov pa si vzame država.

Podobno je s ceno dizla. Ta je približno 10 centov dražji kot surovina in stane 69 centov, dobrih 9 centov si lahko vzame trgovec pri marži. OVE prispevka na dizel država trenutno ne zaračunava, je pa CO2 taksa za slab cent višja kot pri bencinu. Trošarina je nekoliko nižja, 42 centov, DDV pa podoben pri 28 centih.

Pri dizlu tako trgovec dobi 79 centov, 69 za nafto in dobrih 9 zase, država pa 76 centov.

Država si vzame 20 centov na liter več kot na začetku leta

Cena bencina je tako le delno odvisna od cene nafte na svetovnem trgu. V praksi ima vsaj tolikšen vpliv tudi slovenska vlada, ki si je v zadnjem letu močno povečala svoj kos pogače. V začetku letošnjega leta so bile cene nafte na svetovnih trgih primerljive s trenutnimi, potrošniki pa smo plačevali za liter bencina »zgolj« 1,276 evra oz. točno 23 centov manj, kot plačujemo zdaj.

Za razliko v ceni je tako v celoti odgovorna vlada. Trošarina je namreč januarja znašala slabih 36 centov, trenutno pa znaša skoraj 50 centov na liter. Zaradi tega dviga se je dvignil tudi DDV za približno pet centov.

Pri dizlu je razlika manjša, saj je vlada poleti znižala trošarino na dizel, še vedno pa je ta opazno višja, kot je bila na začetku leta. Vlada si pri dizlu vzame 9 centov več trošarine in cent več DDV, saj je cena surovine trenutno nekoliko nižja, kot je bila v začetku leta.

Prikriti dvigi inflacije z dvigom trošarin

Če je bila visoka inflacija lani in v začetku leta posledica gibanja cen na svetovnih trgih, na kar naša država ni imela bistvenega vpliva, pa se trenutno v evroobmočju inflacija umirja bistveno hitreje kot pri nas, saj je naša inflacija trenutno v veliki meri posledica delovanja naše vlade.

Pomemben faktor je ravno inflacija cen pogonskih goriv, saj se prek cen distribucije te prenašajo praktično v vse druge sektorje gospodarstva.

Gorivo je vsak slovenski voznik letos preplačal že za 100–200 evrov

Če bi živeli v vzporedni resničnosti, kjer bi imeli vlado, ki ne bi višala trošarin, ampak rezerve poiskala v manjšem trošenju in racionalizaciji javnega sektorja, bi ob vseh ostalih nespremenjenih okoliščinah za bencin plačevali 15 centov manj oz. 8 evrov manj pri polnjenju 50-litrskega rezervoarja.

Razlika v celotnem letu bi bila odvisna od tega, koliko se vozite. Tisti, ki tankajo polno približno enkrat na dva tedna, so tako samo zaradi dvigov trošarin bencin preplačali za približno 85 evrov, tisti, ki polno tankate vsak teden, pa za približno 170 evrov.

Pri dizlu je razlika še večja. Ob nespremenjenih trošarinah z začetka leta bi vam v denarnici, če redno tankate na 14 dni, ostalo dodatnih 108 evrov, če se vozite več in tako tankate tedensko, pa skoraj 216 evrov več. Ob še več prevoženih kilometrih bi bila razlika še večja.

Trošarine visoke, a ne najvišje

Zgodovinsko gledano so trenutne trošarine sicer visoke, niso pa najvišje v zgodovini. Več kot 50 centov si je s trošarinami slovenska vlada vzela v času finančne krize, nekaj časa pa tudi v času vlade Mira Cerarja.

Z izjemo druge Janševe vlade, ki je vladala v času najhujše finančne krize, pa lahko opazimo trend, da se trošarine dvigajo oz. so višje v času levih in se znižujejo oz. so v splošnem nižje v času desnih vlad.