Najslabše je to, da se pokvari najboljši
POSLUŠAJ ČLANEK
Jezus na današnjo nedeljo razlaga priliko o gospodarju, ki zasadi vinograd ter ga da v najem viničarjem. Le-ti pa se gospodarju uprejo, pokvarijo in začno skrbeti bolj zase kakor za vinograd.
Pred nekaj dnevi smo v Rimu posvečevali nove diakone in novega duhovnika. Ko sem se bližal glavnemu oltarju, da po eni najstarejših krščanskih navad med drugimi duhovniki na novoposvečenega položim roke, se mi je med drugim pred očmi zavrtel prav današnji evangelij.
Namreč, mašniško posvečenje je v nekem smislu zelo podobno prav temu evangeliju. Kardinal, ki je skupaj z nami na novega duhovnika položil roke, je s tem v vinograd Cerkve spustil novega viničarja. Kardinal – tudi sam viničar – je v posvetilni molitvi prosil Gospodarja vinograda, naj med viničarje doda še tega, zaradi katerega smo se zbrali k posvečenju. V posvetilni molitvi namreč škof takole moli: »Zato te prosimo, Gospod, podeli takih pomočnikov tudi naši slabosti, saj jih potrebujemo toliko več, kolikor slabotnejši smo.«
In to je ta osupljiva skrivnost današnjega evangelija. Namreč, Gospodar vinograda stori vse. Zasadi vinograd, ga obda z ograjo, izkoplje v njem stiskalnico in sezida stolp. Vse perfektno načrtuje. Vendar se na neki točki umakne in začne bolj od daleč skrbeti za svojo stvaritev, viničarjem pa prepusti delo skrbi za svoj vinograd.
In tako nekako si je Bog zamislil svojo Cerkev. Kristjani smo Božje ljudstvo, z besedami današnjega evangelija pa bi lahko rekli, da smo Božji vinograd. In ta vinograd ima svojega Gospodarja, ki pa izmed ljudstva – vinograda – postavi duhovnike – viničarje –, ki naj ga obdelujejo in zanj skrbijo.
Viničar je tisti, ki za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo obdeluje tuj vinograd. Čeprav primerjava malo šepa, ker duhovniki nimamo plače, zaradi katere bi opravljali naš poklic, pa je dobra primerjava v tem, da smo viničarji v tujem vinogradu. Cerkev ni naša, temveč nam je začasno dana, da bi zanjo skrbeli, kot najbolje znamo.
Zato je prav, da se na to nedeljo spomnimo naših duhovnikov, med katerimi absolutna večina s ponižnostjo, radostjo, zavzetostjo in vero skrbi za tuj vinograd. Torej ne delajo zase, ampak za Gospodarja vinograda. In ob vsej gnojnici, ki jo nekateri s tolikšnim užitkom zlivajo po duhovnikih – včasih, ampak vendarle redko upravičeno – je prav, da se vsake toliko časa spomnimo predvsem na naše župnike in škofe.
Kajti na koncu velja staro latinsko pravilo »Corruptio optimi pessima«, oziroma, »najslabše je to, da se pokvari najboljši«. In evangelij opozarja, da smo ravno viničarji – tisti, ki naj bi bilo najboljši – precej podvrženi temu, da postanemo le brezvestni najemniki, ki jim za vinograd ni mar.
Naj se torej kakšna naša dobra misel in molitev danes usmeri k našim župnikom in škofom, ki jih je Gospod sam postavil v vinograd, da bi zanj skrbeli. In Bog daj, da bo tudi novi duhovnik, ki se je ta teden pridružil viničarjem v vinogradu Cerkve, dober viničar, upodobljen po samem Gospodarju vinograda.
Pred nekaj dnevi smo v Rimu posvečevali nove diakone in novega duhovnika. Ko sem se bližal glavnemu oltarju, da po eni najstarejših krščanskih navad med drugimi duhovniki na novoposvečenega položim roke, se mi je med drugim pred očmi zavrtel prav današnji evangelij.
Namreč, mašniško posvečenje je v nekem smislu zelo podobno prav temu evangeliju. Kardinal, ki je skupaj z nami na novega duhovnika položil roke, je s tem v vinograd Cerkve spustil novega viničarja. Kardinal – tudi sam viničar – je v posvetilni molitvi prosil Gospodarja vinograda, naj med viničarje doda še tega, zaradi katerega smo se zbrali k posvečenju. V posvetilni molitvi namreč škof takole moli: »Zato te prosimo, Gospod, podeli takih pomočnikov tudi naši slabosti, saj jih potrebujemo toliko več, kolikor slabotnejši smo.«
In to je ta osupljiva skrivnost današnjega evangelija. Namreč, Gospodar vinograda stori vse. Zasadi vinograd, ga obda z ograjo, izkoplje v njem stiskalnico in sezida stolp. Vse perfektno načrtuje. Vendar se na neki točki umakne in začne bolj od daleč skrbeti za svojo stvaritev, viničarjem pa prepusti delo skrbi za svoj vinograd.
In tako nekako si je Bog zamislil svojo Cerkev. Kristjani smo Božje ljudstvo, z besedami današnjega evangelija pa bi lahko rekli, da smo Božji vinograd. In ta vinograd ima svojega Gospodarja, ki pa izmed ljudstva – vinograda – postavi duhovnike – viničarje –, ki naj ga obdelujejo in zanj skrbijo.
Naj se kakšna naša dobra misel in molitev danes usmeri k našim župnikom in škofom, ki jih je Gospod sam postavil v vinograd, da bi zanj skrbeli.
Viničar je tisti, ki za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo obdeluje tuj vinograd. Čeprav primerjava malo šepa, ker duhovniki nimamo plače, zaradi katere bi opravljali naš poklic, pa je dobra primerjava v tem, da smo viničarji v tujem vinogradu. Cerkev ni naša, temveč nam je začasno dana, da bi zanjo skrbeli, kot najbolje znamo.
Zato je prav, da se na to nedeljo spomnimo naših duhovnikov, med katerimi absolutna večina s ponižnostjo, radostjo, zavzetostjo in vero skrbi za tuj vinograd. Torej ne delajo zase, ampak za Gospodarja vinograda. In ob vsej gnojnici, ki jo nekateri s tolikšnim užitkom zlivajo po duhovnikih – včasih, ampak vendarle redko upravičeno – je prav, da se vsake toliko časa spomnimo predvsem na naše župnike in škofe.
Kajti na koncu velja staro latinsko pravilo »Corruptio optimi pessima«, oziroma, »najslabše je to, da se pokvari najboljši«. In evangelij opozarja, da smo ravno viničarji – tisti, ki naj bi bilo najboljši – precej podvrženi temu, da postanemo le brezvestni najemniki, ki jim za vinograd ni mar.
Naj se torej kakšna naša dobra misel in molitev danes usmeri k našim župnikom in škofom, ki jih je Gospod sam postavil v vinograd, da bi zanj skrbeli. In Bog daj, da bo tudi novi duhovnik, ki se je ta teden pridružil viničarjem v vinogradu Cerkve, dober viničar, upodobljen po samem Gospodarju vinograda.
Zadnje objave
Ob svetem Martinu o vinu in spominu
10. 11. 2024 ob 22:07
SpaceX dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije
10. 11. 2024 ob 19:00
Iskanje ravnovesja in smisla v delovnem vsakdanu
10. 11. 2024 ob 15:59
Film: Karol
10. 11. 2024 ob 12:30
Golaž iz kislega zelja
10. 11. 2024 ob 9:00
Luksuz
10. 11. 2024 ob 6:00
Sledi mojih poti: Dogodivščine Bratovščine sinjega holoba (1/5)
9. 11. 2024 ob 18:30
Ekskluzivno za naročnike
SpaceX dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije
10. 11. 2024 ob 19:00
Iskanje ravnovesja in smisla v delovnem vsakdanu
10. 11. 2024 ob 15:59
Film: Karol
10. 11. 2024 ob 12:30
Prihajajoči dogodki
NOV
12
Sozvočje svetov: Slike z vzhoda (predavanje in koncert)
19:30 - 22:00
NOV
13
9. Karierni sejem v Mariboru: Vesolje priložnosti
08:00 - 16:00
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
Video objave
Izbor urednika
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik
6. 11. 2024 ob 15:00
Ameriški mediji Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA
6. 11. 2024 ob 14:46
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
3 komentarjev
pozdrav
Zakaj bi bili tekmovalni le v športu in pri ustvarjanju dobička.
Zakaj ne bi bili tekmovalni tudi v krščanskih vrednotah:
ljubezni, resnicoljubju, pravičnosti, poštenju, ustvarjalnosti, medsebojni pomoči in odgovornosti?!
Brez teh tudi ni pravega uspeha in poštenega dobička.
pozdrav
Na eni strani smo slabotni in grešni. Na drugi strani smo dobri v verskih vrednotah, ki nas varujejo slabotnosti in greha. Eni bolj in drugi manj.
Kristjanom manjka več optimizma in več samozavesti, da pa le nismo tako slabi in grešni. In da z vrednotno vztrajnostjo obdelujemo skrbno vrednotni vinograd, da je vsak dan lepši in rodovitnejši.
Poleg obžalovanja za svojo slabost nujno rabimo duhovno moč za vsakodnevno izgradnjo krščanskih vrednot.
Tudi tu nam manjka pozitivne tekmovalnosti, kdo bo imel lepši vinograd!
Janez321
Današnji Evangelij, ko govori o vinogradnikih ( ne o viničarjih, viničarji je izmišljena beseda za vajnclerje, ki so bili dejansko najnižji hlapci, ki v vinogradu zgolj delali v zameno za streho nad glavo in košček zemlje, ki so jo smeli obdelovati zase, medtem ko so ti, o katerih govori današnji Evangelij bili najemniki oz. skoraj gospodarji vinograda, torej vinogradniki in nikakršni viničarji, gre še za eno cvetko v najnovejših prevodih Svetega Pisma ) govori o judovskem ljudstvu, ki je bilo izbrano od Boga, pa je potem zaničevalo preroke, ki jih je poslal Bog, na koncu pa je Bog poslal k njim svojega sina in tega bodo Judje ubili, kot je napovedal Jezus. V tem Evangeliju Jezus tudi napove uničenje Jeruzalema in templja in to, da se bo Božje kraljestvo odvzelo Judom in dalo drugim narodom. Judje, oziroma duhovniki in farizeji, ki so Jezusa poslušali, so vse prav dobro razumeli in vedeli, da govori o njih, zato so ga hoteli že takrat zgrabiti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.