»Največja norost, ki jo lahko nekdo stori, je, da ukine svoj edini proizvod – in proizvod RTV-ja je njegov program,« poteze vodstva RTV komentira Rajko Gerič

Uredništvo
foto: fotomontaža Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Ob tem, ko nekateri predstavniki RTV Slovenija tudi javno priznavajo, da so se razširili kot javna uprava – kot je dejala voditeljica na TVS Elen Batista Štader na okrogli mizi Festivala društva novinarjev – razburjajo novice o naročilu Sveta RTVS upravi, naj izračuna prihranke morebitne ukinitve regionalnih centrov.  

Vodje Regionalnega centra Maribor ter urednik radijskega programa za tujo javnost mag. Darko Pukl so ukrepe označili za nedopustne in skrajno centralistične. RTV Slovenija naj bi imel do letošnjega oktobra 7,2 milijona evrov izgube, do konca leta pa naj bi se številka povišala na 10,5 milijonov. Lani so stroški dela redno zaposlenih na RTVS predstavljali 57 % vseh odhodkov.

Preostalo so sestavljale storitve (27,5 %), material in energija (7,2 %), amortizacija (5,6 %), prevrednotovalni odhodki (1,8 %) ter drugi poslovni stroški (0,6 %) in drugi odhodki (0,3 %). Skupno je bilo 31. decembra 2022 na RTVS zaposlenih 2126 oseb, izmed teh največ, 856, na TV Slovenija ter 327 na enoti Radia Slovenija.

 

Na Regionalnem centru (RC) Koper je bilo zaposlenih 245 oseb, 204 na RC Maribor ter 107 pri OE Glasbena produkcija. Uprava zavoda je morala do petka pripraviti izračune učinkov ukinitve sedmih programov, med njimi tudi radijskih in televizijskih regionalnih programov Kopra in Maribora ter ukinitve Mediateke, založniške dejavnosti (ZKP) ter oddajanja radijskih programov na srednjem valu.

Svet je upravi naložil tudi izračun progresivnega nižanja plač na način, da je skupni privarčevani znesek enak znižanju povprečne plače za en oziroma dva plačna razreda.

Gerič: »Največja norost je ukiniti edini proizvod.«

Foto: Osebni arhiv

Odgovorni urednik UPE Informativnega programa drugi program na RTVS Rajko Gerič je za Domovino ocenil, da se je vodstvo RTV reševanja finančnih zagat lotilo popolnoma napačno. Ukvarjanje z ukinjanjem oddaj je po njegovem neproduktivno, saj meni, da je »največja norost, ki jo lahko nekdo stori, da ukine svoj edini proizvod – in proizvod RTV Slovenija je seveda prav njegov program.« Gerič ob tem sicer dodaja, da je vodstvo nedavno pričelo razmišljati v drugo smer in iskati rešitve v reorganizaciji, optimizaciji in krčenju »česa drugega, kot je program«. Zato se, kot pravi, trenutno preračunavajo stroški enot, ki so trenutno preobsežne in niso dovolj produktivne.

Ocenjuje, da je to potrebno, saj se mora javni zavod v tako hudih finančnih težavah, kot je RTVS – četudi so takšni predlogi sprožili polemiko znotraj RTV ter v javnosti – vseeno obnašati bolj podjetno. »Nujno je najti načine, kako z manj narediti več – in ne obratno, kot smo to počeli doslej, torej kako z istim narediti še manj. Ta logika je zgrešena.«

Ukinitev programov ne pomeni ukinitve stroškov

Gerič poudarja, da trenutno stanje zavoda zahteva resen razmislek o tem, kaj nujno potrebuje, tudi o tem, za kaj ima RTVS programske

potrebe. »Največja neumnost je krčenje RTVS na način, da ukinjamo programe in oddaje. To ni tisto, za kar ljudje plačujejo prispevek – ljudje radi gledajo dobro televizijo in mi smo jim dolžni dober program.« Ukinjanje programa ni tisto, kar bo prineslo manjkajoča sredstva. Gerič je zadolžen za oddajo Panorama, ki je na televiziji predvajana približno 5.000 minut na leto.

A ob tem opozarja, da ukinitev oddaje ne pomeni prihrankov, saj kljub ukinitvi v hiši ostanejo vsi redno zaposleni, ki so oddajo pripravljali. Vse, kar bi s tem prihranili, je vsebina – s tem 'prihranimo' 5.000 minut na leto oziroma na televizijo dodamo 5.000 črnih minut. Torej: ukinili bi program, ne bi pa ukinili praktično nikakršnih stroškov.

Gerič se ob tem sprašuje, kaj bodo vsi redno zaposleni brez programa počeli. »Bomo zgolj hodili v službo po plačo? Zdi se mi, da tisti, ki plačujejo prispevek, tega ne počnejo zato, da bi zaposleni dobivali plače, temveč zato, da bodo imeli televizijski program.«

Prihranek edino z resnim prestrukturiranjem, reorganizacijo in optimizacijo

RTV bi se po Geričevem mnenju morala preusmeriti v kadrovske zadeve, če želi dejansko rešiti svoje finančne težave. Prepričan je, da je zaposlenih na RTVS več kot dovolj za izvedbo programov. »Na RTVS smo vse prej kot preobremenjeni in imamo veliko rezervo pri kadrih in delovnih obremenitvah.«

Odgovorna urednica Regionalnega TV programa Koper-Capodistria Mojca Petrič Bužan je za Domovino komentirala, da v koprskem centru podpirajo varčevalne ukrepe, vendar absolutno nasprotujejo rezom, kot so morebitna ukinitev regionalnih radijskih in televizijskih programov v Kopru in v Mariboru. Takšni ukrepi so po njenem skrajni in škodljivi, čeprav potrjuje, da je ukrepanje potrebno: »RTV Slovenija je v izjemno težkem finančnem položaju, ki kliče po nujnih in takojšnjih odzivih.«

Ocenjuje, da bi bila ukinitev koprskega programa poleg oškodovanja vsebine tudi neučinkovita finančna poteza. Tudi sama ocenjuje, da ne bi prinesla prihranka, hkrati pa opozarja, da je koprsko uredništvo številčno skromno in kljub temu ustvarja kakovosten program, ki ga producira po načelu varčnosti in s pomočjo sredstev iz evropskih skladov.  

»Verjamem, da bo vodstvo sprejelo premišljene sanacijske ukrepe, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljali uresničevanje zakonsko določenega poslanstva RTV Slovenija, hkrati pa upam, da bo ustanovitelj naredil nujen korak, ki bo omogočil ne samo preživetje, ampak nemoteno izvajanje javne službe posebnega kulturnega in nacionalnega pomena,« je še povedala Mojca Petrič Bužan.

Tomaž Karat, TV Maribor: »Zaskrbljeni smo nad odnosom predstavnikov največjega organa največje kulturne institucije v državi«

Tomaž Karat, v. d. odgovornega urednika TV Maribor, je za Domovino komentiral, da je sklep Sveta v nasprotju z več deli 3. člena Zakona o RTV. Saj v 3. členu piše, da javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje dveh nacionalnih TV programov, treh nacionalnih radijskih programov ter tudi radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru.

Ocenjuje, da bi morebitna ukinitev televizijo stala nepogrešljive vsebine in ter da bi tak poseg predstavljal usoden korak k centralizaciji in hkrati diskriminiral in medijsko osamil velik del prebivalcev, saj bi s tem izgubili možnost soustvarjanja medijskega diskurza. 

»Priznam, da smo zaskrbljeni ne le nad odnosom predstavnikov najvišjega organa največje kulturne institucije v državi, ampak tudi nad dejstvom, da nihče, ob relativno obsežni razpravi, ni niti z besedico omenil naše vloge v tej instituciji,« je še dodal. 

Izbrano za naročnike
Operacija – Christian Schad
Damian Ahlin, predsednik Slovenske kulturne akcije: Zorko Simčič je pravi kompas rojakom
Kdo si upa in kdo ne
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Zakaj politika namenja dodatne milijone davkoplačevalskega denarja za "depolitizirano" RTV?
  • 27. 08. 2024
Zalaznik: Na RTV so ustvarili pošast, ki je na položaj prišla s »pločnik revolucijo«
  • 14. 07. 2024
RTV, simbol, deček
O povišanju RTV-prispevka: tako enostavno vendarle ne bo šlo! Dvome o povišanju celo ministra Boštjančič in Han.
  • 23. 08. 2024