Nakazilo ministrice Aste Vrečko Svetlani Makarovič predstavlja korupcijsko tveganje in oškodovanje proračuna?

Na današnji seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ so na pobudo NSi razpravljali o spornem izplačilu nagrade, ki jo je ministrstvo za kulturo pod Asto Vrečko nakazalo Svetlani Makarovič za leta 2000 zavrnjeno Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Na njej so bili soočeni argumenti med predlagatelji in zagovorniki, med katerimi je bila tudi ministrica sama. Govora je bilo predvsem o veljavnosti sklepa iz leta 1999, pogojih in praktičnem pomenu zastaranja ter vprašanju veljavnosti zavrnitve nagrade.

Debata je zašla tudi na vprašanje o tem, kdo in kaj je umetnik in kaj ni, zajeten del pa je bil na strani zagovornikov ministrice osredotočen na primer patra Marka I. Rupnika, ki sicer z letošnjim izplačilom ni imel opraviti nič.

Predstavniki vladajoče koalicije so dejali, da je seja zloraba, da se ne bi smeli pogovarjati o umetnosti, NSi pa, da je to osnovna dolžnost odbora.

Predlagatelji: Velik sum korupcije

Sejo je začela poslanka NSi Iva Dimic kot predlagateljica. Svetlana Makarovič se je na prireditvi leta 2000 ob prisotnosti Upravnega odbora Prešernovega sklada v celoti odpovedala nagradi. 11. julija ji je ministrstvo nakazalo denarni del te iste nagrade v višini 8.346 evrov. To so sredstva, ki so nakazana iz proračuna Republike Slovenije. Dimičeva je poudarila, da se je Makarovičeva odpovedala vsem elementom nagrade.

319. člen obligacijskega zakonika določa, da obveznost izplačila preneha, če upnik izrazi tako voljo, dolžnik pa se strinja, enako pa je določal tudi 344. člen takrat veljavnega zakonika o obligacijskih razmerij. Jasen izraz volje takratne upnice je neizpodbiten. Dolžniku v takem primeru tudi ni treba izpolniti obveznosti, to pa lahko izrazi pasivno, torej brez izrecnega načina. 23 let dolg tako tudi ni bil izplačan, kar pomeni, da se je dolžnik s tem torej strinjal.

Po stališču poslanske skupine NSi obstaja torej utemeljen sum, da je obveznost izplačila že zdavnaj prenehala. »Z odpustom dolga ugasne upnikova terjatev in preneha dolžnikova obveznost izpolnitve.« Dolžnik v primeru izplačila to stori brez pravne podlage, zato lahko denar zahteva nazaj.

»V takem primeru bi bilo za varovanje interesa državnega proračuna in davkoplačevalcev nujno vložiti zahtevo za vrnitev nakazanega denarnega zneska v skladu s splošnimi pravili o neupravičeni obogatitvi,« je pojasnila Dimčeva. Dolžnost je že več kot štirikrat zastarala, saj je rok izplačila pet let. Nakazilo nagrade kljub temu je označila za »negospodarno in v nasprotju z načelom varovanja javnih sredstev«.

Zloraba uradnega položaja in oškodovanje javnih sredstev

V skladu s 257. členom kazenskega zakonika ministrici tako očitajo zlorabo uradnega položaja in pravic ter oškodovanje javnih sredstev.

Dimčeva je spomnila tudi na težko politično povezanost med stranko Levica Aste Vrečko in Makarovičevo, ki se je še posebej pokazala pri aktivnem sodelovanju na protestih proti vladi Janeza Janše. Zato ni naključje, da je Makarovičeva zahtevala izplačilo ravno po tem, ko je ministrstvo prevzela Levica. Ministrica je tako domnevno storila kaznivo dejanje, kar kaže več očitnih znakov korupcijskega tveganja.

Predlagali so štiri sklepe seje:

– Komisija za nadzor javnih financ naj predlaga preučitev pravilnosti in smotrnosti izplačila.

– Zaradi izvedbe nakazila naj se uvede postopek zaradi suma korupcije in suma kršitve integritete uradne osebe.

– Ministrstvo naj prične postopke za vložitev pritožbe za vrnitev izplačanih sredstev v skladu s splošnimi pravili o neupravičeni obogatitvi.

– Sektorju proračunske inšpekcije predlagajo, da opravi nadzor nad porabo sredstev iz javnega proračuna pri nakazilu nagrade.

Vrečko: Gre za politični napad name in mojo stranko

Ministrica Vrečko se je glede očitkov branila s tem, da je sejo označila za neutemeljeno, ter da gre za še enega v nizu napadov na delo ministrice in Levice ter na ministrstvo. Seja je po njeno zlonamerna. Zatrdila je, da so bili glede dotičnega primera transparentni ter da z javnimi financami ravnajo premišljeno.

Odločili naj bi se za izplačilo v skladu z zakonom o Prešernovi nagradi in veljavnim sklepom odbora Prešernovega sklada, upnica pa se je strinjala. Na ministrstvu so potem preučili, če je to možno. Sklep sklada ni bil razveljavljen, kar je podlaga za izplačilo.

Dodala je tudi, da imajo visoke standarde za podeljevanje tako pomembnih nagrad, ki naj bi se jih poskušalo politizirati, v resnici pa gre za umetnike, ki so veliki, zato jih je potrebno ceniti in morajo dobiti nagrado za življenjsko delo.

Trenutna sestava odbora na strani predlagateljev

Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič se je v imenu odbora postavil na stran sklicateljev seje. Sklad je bil namreč prvič seznanjen s sklepom o izplačilu v začetku tega leta, odločanje o tem pa je potekalo popolnoma mimo upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je za to pristojen. Nihče se ni obrnil po informacije k njim.

Na lastno pobudo so izdali izjavo za javnost, v katerem so sporočili, da sami o tem ne vejo nič. Kljub temu je zavzel stališče, naj se zadeva razišče, kar je tudi sicer bila večkrat ponovljena osnovna ideja predlagateljev.

Med obravnavo predloga o izplačilu, ki so ga prejeli podpisanega s strani Makarovičeve, so obravnavali in bili opozorjeni na obligacijski zakonik. Po pravnem posvetu je bilo potrjeno, da je rok bil pretekel, zato nagrada vsekakor ne more biti potrjena.

Pravnih pojasnil z ministrstva za kulturo ni bilo. Z dopisom jih je kasneje ministrica na njihovo presenečenje sama obvestila, da bo nagrada izplačana, ker je bilo odločeno tako leta 1999, za leto 2000. Kot je pojasnil sklad, ministrstvo nikakor ni pooblaščeno, da določa, komu nakazati nagrade, še posebej za nazaj. S strani ministrstva za kulturo gre za prekoračitev pooblastil, ki je šla mimo sklada.

Opozoril je še na druge pravne probleme, med katerimi je tudi ta, da je eden od članov upravnega odbora že odločal o tem, da se Makarovičevi podeli nagrada leta 1999. Nihče ne bi smel odločati na dveh odločevanjih.

Upravni odbor Prešernovega sklada bo potrebno depolitizirati. https://t.co/4NCKFK08Dh

— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 14, 2023

Nataša Sukič: Makarovičeva bi morala dobiti ob nagradi tudi obresti

Nataša Sukič je povedala, da ni Makarovičeva tista, ki določa, ampak sklep odbora, in to tisti iz 1999. Današnjemu odboru je odrekla vsakršno besedo pri tem. Obregnila se je ob Marka Ivana Rupnika, ki je nagrado prejel enakega leta, letos pa se je izkazalo, da je v preteklosti zlorabljal ženske. Makarovič nesporno zasluži nagrado za življenjsko delo. Velike umetnike se zlorablja za politični boj. Makarovičeva bi morala dobiti še obresti, ki jih sicer ni, je še dejala Sukičeva.

Čeprav je povedala, da nobena sestava odbora do zdaj ni sprejela sklepa za odpust dolga, je pri tem spregledala argument predlagateljev seje, da strinjanje s prenehanjem obveznosti ni potrebno v izrecni obliki. Dodala je tudi: »Z zastaranjem ne preneha terjatev, pač pa preneha pravica do sodnega varstva«. Glede obresti je Iva Dimic odgovorila, da pripadajo vsakemu, ker jih ni bilo, to pomeni, da nekaj ni bilo prav v postopku.

Monika Pekošak, poslanka Gibanja svoboda, je večino časa porabila za govorjenje o patru Rupniku in ponavljala informacije o obtožbah proti njemu. Glede nagrade je dejala le, da je ta dodeljena in tega nihče ne more spremeniti. Predsedniku trenutnega odbora je očitala, da mu gre Makarovičeva v nos, kar naj bi bil edini razlog, da izplačilu niso naklonjeni. Seja je po njeno namenjena diskreditaciji Aste Vrečko.

Vsi štirje sklepi, ki jih je ob začetku navedla Iva Dimic, so bili sprejeti.