Nas čaka še davek na življenje?
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska vlada ima eno čarobno paličico za vse težave. Davke. Analogija gre takole: Pri nas je obdavčeno vse, razen izjem, ki jih določa zakon. Kolektivno socialistično mečemo v jamo brez dna. Pa bi radi še nadstandard vsega, umetnost mogočega pri tem je že naravnost smešna. Za norca nas imajo.
Ministrica vztraja na davku na finančne transakcije, drugod ga opuščajo. Čakamo nov davek na motorna vozila, država nam ne privošči, da bi jih prodali za dele. Menda v imenu prav iste skrbi za okolje, zaradi katere potrebujemo drugi tir, TEŠ6, v Velenju kopljemo premog, subvencioniramo lakirnico … Denar ne smrdi, ga je pa vedno premalo.
Plačujemo za pokojnine … pa podpisujemo peticije, da upokojenci dobijo regres. Plačujemo za državne ceste, pa vseeno vozimo po luknjah, obnavljamo predor za predorom in odkrivamo afere, v katerih vedno novi baroni bogatijo na … cestah.
Aja, pa v zdravstvu ni prav drugače. Saj spremljate debate o zdravstveni reformi, ki bo le še nov … davek na davek. Nobenega krajšanja čakalnih vrst ali ukrepov proti korupciji. Saj jih ne potrebujemo, imamo davke. Potrebujemo pa mlade, vsak dan bolj pravzaprav. Ker kdo bo pa sicer plačeval vse višje davke?
Mladi ne moremo živeti le od obljub in sprenevedanja. Da mnogi odhajajo, je logično. Imamo namreč eno najvišjih obdavčitev plače na svetu, ne le v Evropi. Podjetni odhajajo … nekam tja, kjer je delo cenjeno in pošteno plačano. Kjer ni frajer ta, ki vozi mercedeza in hodi na počitnice na Bahame, živi pa od socialne podpore.
Pri nas raje živimo iz rok v usta, v enakosti. Še sama sem se imela za vzorno državljanko, pa sem pred kratkim ugotovila, da sploh ne vem, za vse, kar bi morala državi plačati. Obupala sem tudi nad obupovanjem nad vsemi, ki delo ponujajo »na črno«. Kot študent hitro ugotoviš, da je to vsakdanja praksa.
Čeprav verjamem v socialno državo, ljudi razumem. Vedo, kako se si njihov denar v žepe tlačijo ljudje, vajeni, da je »vse naše«, ki ne vedo, kaj pomeni fizično delati. Preživeti je pa treba.
Država bi morala biti servis državljanov, ne obratno. Pri nas pa vedno znova državljani rešujemo državo, ki se vedno znova in znova zakalkulira, izgubi v lastni birokraciji in leporečenju oz. pokrade – kot so jasni gospodje ob gostilniških debatah. Potem se pa čudi, ko ljudje stavkajo.
Vedno več jih je, zaenkrat so le preveč nepovezani. Včeraj zaradi nepravičnosti, danes, ker ni denarja – ne za mlade, ne za znanost, še za plače in penzijo, kaj šele za članstvo v npr. Natu – za jutri … kdo ve, stavko že napovedujejo policisti in vojaki, tudi šolniki pripravljajo svoj shod na Prešernovi.
Država gasi le najnujnejše požare. Boji se sprememb, čeprav nas iz Bruslja vsak dan opozarjajo, da so reforme nujne. Ne novi davki – vsaj nepremičninski je na kratko zastal.
Tako vendar ne gre več. Ne se hecat. Vre … in to vedno bolj.
»Na svetu je zanesljivih le dvoje stvari: smrt in davki!« je nekoč dejal oče ZDA, Banjamin Franklin in imel je prav. A ljudje bi radi le živeli. Če je ruski vladar Peter Veliki nekoč uvedel »davek na dušo«, namenjen financiranju vojske … se nam, če bo šlo tako naprej, obeta davek na življenje.
Ministrica vztraja na davku na finančne transakcije, drugod ga opuščajo. Čakamo nov davek na motorna vozila, država nam ne privošči, da bi jih prodali za dele. Menda v imenu prav iste skrbi za okolje, zaradi katere potrebujemo drugi tir, TEŠ6, v Velenju kopljemo premog, subvencioniramo lakirnico … Denar ne smrdi, ga je pa vedno premalo.
Plačujemo za pokojnine … pa podpisujemo peticije, da upokojenci dobijo regres. Plačujemo za državne ceste, pa vseeno vozimo po luknjah, obnavljamo predor za predorom in odkrivamo afere, v katerih vedno novi baroni bogatijo na … cestah.
Aja, pa v zdravstvu ni prav drugače. Saj spremljate debate o zdravstveni reformi, ki bo le še nov … davek na davek. Nobenega krajšanja čakalnih vrst ali ukrepov proti korupciji. Saj jih ne potrebujemo, imamo davke. Potrebujemo pa mlade, vsak dan bolj pravzaprav. Ker kdo bo pa sicer plačeval vse višje davke?
Mladi ne moremo živeti le od obljub in sprenevedanja. Da mnogi odhajajo, je logično. Imamo namreč eno najvišjih obdavčitev plače na svetu, ne le v Evropi. Podjetni odhajajo … nekam tja, kjer je delo cenjeno in pošteno plačano. Kjer ni frajer ta, ki vozi mercedeza in hodi na počitnice na Bahame, živi pa od socialne podpore.
Podjetni odhajajo … nekam tja, kjer je delo cenjeno in pošteno plačano. Kjer ni frajer ta, ki vozi mercedeza in hodi na počitnice na Bahame, živi pa od socialne podpore.
Servis kdo za koga?
Pri nas raje živimo iz rok v usta, v enakosti. Še sama sem se imela za vzorno državljanko, pa sem pred kratkim ugotovila, da sploh ne vem, za vse, kar bi morala državi plačati. Obupala sem tudi nad obupovanjem nad vsemi, ki delo ponujajo »na črno«. Kot študent hitro ugotoviš, da je to vsakdanja praksa.
Čeprav verjamem v socialno državo, ljudi razumem. Vedo, kako se si njihov denar v žepe tlačijo ljudje, vajeni, da je »vse naše«, ki ne vedo, kaj pomeni fizično delati. Preživeti je pa treba.
Država bi morala biti servis državljanov, ne obratno. Pri nas pa vedno znova državljani rešujemo državo, ki se vedno znova in znova zakalkulira, izgubi v lastni birokraciji in leporečenju oz. pokrade – kot so jasni gospodje ob gostilniških debatah. Potem se pa čudi, ko ljudje stavkajo.
Vedno več jih je, zaenkrat so le preveč nepovezani. Včeraj zaradi nepravičnosti, danes, ker ni denarja – ne za mlade, ne za znanost, še za plače in penzijo, kaj šele za članstvo v npr. Natu – za jutri … kdo ve, stavko že napovedujejo policisti in vojaki, tudi šolniki pripravljajo svoj shod na Prešernovi.
Država gasi le najnujnejše požare. Boji se sprememb, čeprav nas iz Bruslja vsak dan opozarjajo, da so reforme nujne. Ne novi davki – vsaj nepremičninski je na kratko zastal.
Tako vendar ne gre več. Ne se hecat. Vre … in to vedno bolj.
»Na svetu je zanesljivih le dvoje stvari: smrt in davki!« je nekoč dejal oče ZDA, Banjamin Franklin in imel je prav. A ljudje bi radi le živeli. Če je ruski vladar Peter Veliki nekoč uvedel »davek na dušo«, namenjen financiranju vojske … se nam, če bo šlo tako naprej, obeta davek na življenje.
Skupaj za družino in domovino: podprite delovanje portala Domovina.je!
Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.
Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.
Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb
Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.
Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.
Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb
Zadnje objave
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
So v ceno dvigal všteli še jahto?
14. 10. 2024 ob 21:16
Zahtevajo spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, ne le zgolj nekaterih
14. 10. 2024 ob 19:30
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Ekskluzivno za naročnike
Apartmaji na črno sredi Rateč, gradbeni inšpektorat pa nič
15. 10. 2024 ob 6:00
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
samotar
socialna država se sliši/bere kot socialistična država
vzami tistemi ki ima in daj tistemu ki ne dela, se pa znajde. za tiste ki nimajo in se ne znajdejo pa bodo že drugi poskrbeli- beri dobrodelnost
hortenzija
Pred leti sem sva z možem še uspela finančno podpreti portal, letos živimo iz meseca v mesec, po drugi porodniški sem ostala brezposelna, moževa plača je povprečna, vendar je treba odplačevati stanovanje (pa imava res majhne stroške, ker sva kupila staro hišo v vasi "Bogu za hrbtom" - pa se imamo lepo, da ne bo pomote ;) ). Tako ostane le pri dobrih željah.
Verjetno je takih mladih družin kot je najina v Sloveniji več, pa tudi takih, ki živijo slabše kot mi, midva niti ne jamrava, hvala Bogu dostojno živimo. Nimamo pa za priboljške kot so dopust, avtomobil, ki bi bil mlajši od trinajst let,donatorske akcije. In me je zmotilo, ko sem po pošti ravno od tega portala dobila "opomin", da sem pred leti podprla portal. Če bi ga lahko bi ga z veseljem tudi letos.
AlojzZ
Margaret Thatcher: "Težava socializma je v tem, da ti sčasoma zmanjka tujega denarja."
In k tej točki drvimo. Ali kdo ve, koliko milijard evrov smo se lani zapufali? Koliko letos?
slovenc sm
Se popolnoma strinjam. Je pa tudi res, da nismo sposobni ljudem ponuditi alternative. Če se bo še čakalo, bo apatija še večja in vedno težje bo motivirati ljudi za takšne reči. Recimo, poglejmo donatorsko akcijo za Domovino.
Ljudje, dajmo že stopit skupaj in podpret dobre ideje. Začnimo s podporo Domovini, potem pa še kaj več.
Pa da ne bo kdo misli, da sem član te ekipe.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.