Naslednji korak k enakosti transspolnih: moškim, ki se čutijo ženske, omogočiti dojenje in presaditev maternice
V zadnjih mesecih se je v medijih in na družbenih omrežjih zvrstilo več primerov moških, ki se identificirajo kot ženske in želijo dojiti svoje otroke.
Na področju medicinske etike se razpravlja tudi o prioritetah počutja oseb s transspolno identiteto v primerjavi s prioritetami zdravja njihovih otrok ter o možnosti transplantacije maternice za moške z žensko samo-identiteto (t. i. transspolne ženske).
Vrnitev ideje presaditve maternice moškim po smrti bolnika v 20. stoletju
Poskuse transplantacije maternice na živalih medicina pozna že od poznega 19. stoletja, toda prvi uspešen porod s pomočjo presajene maternice se je zgodil šele leta 2014 na Švedskem.
Dandanes je postopek bolj uveljavljen: do konca 2021 naj bi bilo uspešnih že okoli 90 % porodov s presajeno maternico.
Zaradi napredka na tem področju so pričeli nekateri zdravniki in raziskovalci razmišljati o razširitvi postopka na transspolne ženske oziroma moške, ki z žensko spolno (psihološko) identiteto.
Do sedaj je v zgodovini znan le en takšen poskus in sicer iz leta 1931, ko je danski umetnik Einar Wegener, ki se je po več kot 40 letih življenja začel izkušati nezadovoljstvo z lastnim spolom in prevzel žensko identiteto Lili Elbe.
Njegova zgodba je bila upodobljena tudi v filmu Dansko dekle. Lili je pri 48 letih prestal vaginoplastijo in presaditev maternice, vendar je kmalu po tem umrl zaradi srčnega zastoja, ki ga je povzročila po-operacijska okužba.
Sodobni zagovorniki takšnih posegov trdijo, da se kljub možnim zapletom izplačajo, saj bi omogočili enakost pravic vseh žensk – tudi tistih, ki jim je bil, kot se izrazijo, ob rojstvu pripisan moški spol.
Trdijo namreč, da je postopek teoretično mogoč, četudi težaven: primerov žensk, ki so rodile z disfunkcijami jajčnikov ter s pomočjo hormonske terapije, je mnogo. Drugi menijo, da imajo moški več anatomskih ovir, za razrešitev katerih je potrebnih več raziskav.
Mats Brännström, profesor porodništva in ginekologije ter glavni zdravnik na švedski Univerzi v Göteborgu, je dejal, da ga je glede postopka kontaktiralo že več zainteresiranih.
»Povem jim, da še nismo izvedli dovolj raziskav, ampak mislim, da bo v prihodnosti mogoče. Rekel bi, da bi lahko potrebovali še pet ali deset let,« je povedal za Euronews in dodal, da bo tako kot za izvedbo presaditve maternice pri ženskah tudi za moške potrebnih nemalo raziskav na živalih.
»Če gre za učinkovito metodo brez tveganj, potem mislim, da ni nikakršnih etičnih omejitev,« kar je podkrepil z obstoječimi zakonskimi mehanizmi potrjevanja identitete ter s farmakološkimi in kirurškimi postopki za bolnike s spolno samo-identiteto, ki se razlikuje od njihovega biološkega spola.
Doječi moški in prednjačenje počutja »ženskih očetov« namesto zdravja otrok
Človeška laktacija je navadno možna tekom nosečnosti, ko se zaradi povečevanja količine ustreznih hormonov žleze v dojkah zadostno povečajo. Izjemoma se lahko dogaja tudi pri motnjah ali nekaterih drugih okoliščinah. Še redkeje se to zaradi hormonskih motenj zgodi pri moških.
Terapija za moške, ki trdijo, da se njihovo telo ne ujema z (ženskim) psihološkim spolom, vključuje tudi t. i. ženske hormone, denimo estrogene, oziroma zdravila za povečevanje količine teh hormonov. Načeloma je cilj takšne terapije rast prsnega tkiva (ki rezultira v motnji ginekomastiji) in drugačna razporeditev maščobe za bolj ženstven izgled telesa.
Posledica tega je lahko tudi laktacija in to možnost z dodatnimi zdravili, ki jih jemljejo tudi nekatere ženske s težavami pri dojenju, danes izkoriščajo tudi nekateri moški, ki želijo odigrati vlogo matere.
Drugi so kritizirali že študijo primera sprožanja laktacije pri moškem iz leta 2018. Bolnik naj bi jemal zdravilo spironolakton, uporabljeno kot blokator moških hormonov za namen laktacije, dve zdravili za povečanje količine ženskih hormonov ter občasno še dve vrsti psihotropnih zdravil za nespečnost in panično motnjo.
Obenem naj bi bile ravni njegovega testosterona v študiji nejasno navedene – prekomerne ravni testosterona pa bi lahko predstavljale še drugo nevarnost za novorojenčka.
Prav glede tega je bila nedavno objavljena raziskava na področju medicinske etike in sicer pri ženskah, ki se identificirajo kot moški, a se vseeno odločijo zanositi.
Takšne bolnice poleg odstranitev prsi pogosto jemljejo blokatorje ženskih hormonov in testosteron, da bi spodbudile poraščenost, nižanje glasu in mišično maso.
Prekomerna raven testosterona sicer tudi pri navadnih ženskah pogosto ovira plodnost in dojenje. V primerih, ko ženskam s hormonsko terapijo za spolno tranzicijo uspe zanositi, se načeloma uvaja prekinitev hormonske terapije, saj bi lahko ogrozila zdrav razvoj otroka.
Raziskovalci pa so prav nasprotno zagovarjali mnenje, da gre pri odsvetovanju jemanja moških hormonov za neupravičeno težnjo po normalnosti in »normativnosti« otrok ter zanemarjanje dobrobiti transspolnih družin oziroma žensk, ki želijo nastopati v vlogi očeta. Ob tem pa naj bi socio-medicinsko reproducirali normalnost in spolno binarnost.
13 komentarjev
Peter Klepec
Gospod Bog z zanimanjem opazuje te poskuse in se najbrz mocno zabava.
To je podobno kot ce bi kovac na nakovalu poskusal izdelati mikrocip.
Me pa zanima, kaksno odgovornost bodo ti Frankensteini prevzeli, ce se bo en otrok rodil, pa ne bo cisto normalno sposoben za zivljenje.
slovenc sm
Kdor kaj takega promovira ali celo želi zakonsko urediti, je psiho-bolnik. Ni kaj drugega za reči. Predlagam psihiatrično obravnavo, ker neke meje zdrave pameti pa moramo vseeno postaviti. Pa četudi na novo.
VODA
migracije bodo vse uredile, ljudje iz pakistana in ostalih muslimanskih dežel bodo evropejcem že povedali kaj je normalno, včasih bo potrebno kamenjanje, ampak to je del njihove kulture
MEFISTO
Ta kolumna bo še posebej zanimala nesrečnike na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini.
Friderik
Včasih so take zdravili v psihiatričnih ustanovah. Zdaj pa izgleda, da je bolno postalo normalno.
Kraševka
Ne samo normalno, ampak "referenca" da dobra VODILNA politična mesta na raznih ustanovah in celo v vladi.
Kaj pa vem
Še dobro, da nas kdaj zadene naravna nesreča, takrat se začnemo ukvarjati z resničnimi problemi.
Kraševka
Nesreča je zadela predvsem SLOVENSKO PODEŽELJE, v Ljubljani pa lahko še vedno kolesarijo - dobro poplačani neVLADNIKI.
debela_berta
Bolnoooooooo...
Kraševka
Seveda je bolno. Kje so naravovarstveniki, ki se borijo proti gensko spremenjeni hrani. A ljudi pa bi lahko GENSKO SPREMINJALI? ZAHTEVAJMO od MINISTROV in poslancev, tako v Ljubljani, kot Bruslju - TESTE proti drogam!!!!!!!
MEFISTO
Predlog za teste o prisotnosti drog bo v večinskem levem delu državnega zbora bsamozaščitno z gnusom zavrnjen.
rozmarinka
Meni je bolno, da se tukaj ukvarjajo s politikami, ki bodo enako aktualne čez mesec, dva, medtem ko se pol države ukvarja dejansko nujnimi stvarmi. Vem, da je politično komentatorstvo njihova niša, ampak zdajle ni ravno čas za umetno paniko zaradi nekih agitacij v tujini. Kak teden lahko počaka.
debela_berta
Ufff mefisto, če bi ti vedel in VIDEL, kako se desna klapa v naših krajih zadeva z belim praškom, pa travo in alkoholom. Kaj bi rekel na to?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.