Ne gre za državljansko vojno, ampak demokracijo v krizi

Leto 2024 ne bo prijetno, je prepričan politični analitik Ian Bremmer. Zaznamovale ga bodo tri vojne, ki so že v teku – vojna med Izraelom in Hamasom, med Rusijo in Ukrajino ter vojna ZDA samih s seboj. 

In čeravno to morda ne pomeni državljanske vojne v ZDA, bo dogajanje na drugi strani Atlantika močno zaznamovalo tudi druge konflikte in dele sveta. 

»Ne gre za državljansko vojno, ampak demokracijo v krizi,« pravi ameriški politolog in analitik Ian Bremmer. »Imamo dve strani, ki sta ena do druge izjemno antagonistični, predvsem za njune voditelje je ogromno na kocki. In nobenega truda ni, da bi se drugo stran razumelo. Pravzaprav si ne delita niti osnovnega razumevanja političnih dejstev.«

To pa je nekaj, kar je skupno tako temu konfliktu kot dejanskim vojnam trenutno v teku. Kot meni, ni problem to, da se bodo Američani začeli razstreljevati, ampak da niso sposobni imeti svobodnih in pravičnih volitev, v rezultat katerih celotna država zaupa. »Dejstvo, da ameriški demokratični proces ne deluje ter da ima pomemben vpliv na politike, ki jih ZDA sprejemajo, ima velikanske posledice za celoten svet.«

Na primer zaradi političnih interesov Donalda Trumpa, ki bo skoraj zagotovo republikanski kandidat na letošnjih volitvah, je pod vprašajem ameriška pomoč Ukrajini. Kitajsko politiko pa volitve v ZDA skrbijo mnogo bolj, kot so jo tiste na Tajvanu. 

Za Trumpa volitve izjemnega pomena 

Za Trumpa so prihajajoče volitve izjemnega pomena. Če izgubi, bo šel v zapor, je prepričan Bremmer. Zato bo zanj bistveno, da volitev ne izgubi. Po drugi strani bi zmaga Bidna in Trumpovo posledično zaprtje imela ogromen potencial, da povzročita motnje zaradi prepričanj mnogih republikancev, da so bile volitve ukradene. 

»Razen v primeru zelo očitne zmage enega kandidata obstaja velika verjetnost, da bo prihajalo do državne nepokorščine, družbenega neravnovesja in nasilja.«

Bremmer meni, da bo v primeru zmage Trump tokrat imel precej drugačne prioritete kot leta 2016. Te bodo vključevale prekinitev preiskav zoper njega, politizacijo ministrstva za pravosodje ter preiskovalnih organov – za katere Trump meni, da so že politizirani zoper njega – ter pregon nasprotnikov, ki sedaj preganjajo njega. 

»Mnogi Bidnovi svetovalci so prepričani, da bodo v primeru Trumpove zmage končali v zaporu. Situacija je tako bolj podobna tisti v Peruju ali na Madžarskem kot pa tisti v Kanadi, Nemčiji ali na Japonskem. Vse to se normalizira, saj se tega navajamo. Zdaj pač imamo predsednike, ki so večkrat obsojeni. Obsodbe pa so politične, ker tako to pač deluje. A to ni način, kako deluje funkcionalna demokracija.«

Vse to pa se dogaja v veliko bolj mednarodno nestabilnem okolju kot Trumpovo prejšnje predsedovanje. In Trump trdi, da bo vojno v Ukrajini končal prvi dan svojega predsedovanja. To bi pomenilo siljenje Ukrajine, naj sprejme trenutno delitev ozemlja, kar pa bo ta zavrnila. Vse to pa bi za NATO ter tudi EU predstavljalo eksistencialno grožnjo. Za mnoge njune članice, ki mejijo na Rusijo, je tak izid namreč nesprejemljiv. Po drugi strani obstajajo države in gibanja, ki bodo v tem pogledu s Trumpom usklajene. 

»Kriza demokracije v ZDA je veliko večji problem za ekonomije v Evropi in Aziji kot za ekonomijo ZDA. Trump je ZDA potegnil iz transpacifiškega partnerstva, pariškega sporazuma, iranskega jedrskega dogovora, a vse to se je zgodilo v času miru. V času vojne; po stresu, ki ga je povzročila pandemija, bo zgodba zelo drugačna,« pravi Bremmer.  

Trump je le simptom družbe v krizi 

A zakaj so ZDA tako razdeljene? Vprašanje je povezano s Trumpom, je prepričan Bremmer. Trump sam namreč ni dejavnik tveganja, ampak le simptom. V ZDA so družbene institucije bolj razžrte kot v drugih razvitih državah. 

»Zgodovinsko gledano so bile ZDA najbolj religiozne in bogaboječe. A v zadnjih 40 letih je članstvo v cerkvenih organizacijah hudo upadlo. Upadla sta zaupanje tako v Cerkev kot v kongres. Enako velja za zaupanje v šolstvo in sodstvo. In dejstvo je, da so te institucije izgubile pomen v državi, ki jo močno vodijo individualizem, podjetništvo in neomejen kapitalizem. Mnogi Američani se počutijo nepovezane. Družbeno negovanje pa so prevzeli algoritmi. Mnogi mladi preživljajo čas na družbenih omrežjih, kjer so ločeni od preostale družbe, kjer spremljajo le vsebine, s katerimi se že strinjajo oziroma jih jezijo. Vse to je odlično za korporativni poslovni model, vendar pa je v nasprotju z oblikovanjem odgovornih državljanov, vzgoje naroda, ki je medsebojno povezan,« pravi Bremmer. 

A družbene medije uporabljajo tudi drugod. So ZDA morda le korak pred drugimi razvitimi državami? Podobno, čeprav v manjšem obsegu, se dogaja tudi v Kanadi. Na Japonskem, po drugi strani, je občutek skupnosti mnogo krepkejši in podobnih pojavov ne doživljajo.  

»Nekateri obravnavani pojavi verjetno so povezani z ameriško družbo in kulturo. Ko družbena pogodba ne deluje več, ko politični in gospodarski sistem ZDA ne deluje tako dobro za Američane kot nekoč, ko se ljudje počutijo zapuščene in pozabljene, to na ameriško družbo vpliva bolj kot na druge. Kajti velik del varnostne mreže – tudi kognitivne in čustvene – za ljudi ne obstaja.«

Je Trump eksistencialna grožnja demokraciji v ZDA?  

In medtem ko obstajajo varovalke, da se svetovni spopadi ne razširijo, podobne varovalke znotraj ZDA ne obstajajo. Nič ne preprečuje institucijam ZDA, da bi še naprej nazadovale, in krizi demokracije, da bi se poglabljala. Je Trump morda eksistencialna grožnja demokraciji v ZDA? 

»Če bo Trump izvoljen, bo političnemu sistemu ZDA povzročena trajna škoda,« meni Bremmer. »Vendar ne verjamem, da bodo ZDA postale diktatura. A vladavina prava bo prejela strukturni udarec. Politična stranka na oblasti bo imela strukturne prednosti, ki bodo oteževale pravične volitve. Trenutno te vseeno lahko imamo, čeprav ima večina ljudi vprašanja, pomembna manjšina pa meni, da so prirejene.«

Se vlado trenutno spreminja v orožje proti Trumpu? Bremmer je prepričan, da so bile sprejete odločitve, ki so politično krivične do Trumpa. V določenih primerih se sodno oblast uporablja kot orožje proti Trumpu. Proti Trumpu se uporablja nepreverjene dezinformacije. Odločitev nekaterih držav, da ga umaknejo z glasovnic, pa je bila politična.  

»Vseeno verjamem, da je Trump storil vse v svoji moči, da bi preobrnil izid volitev. Te pa so temelj ameriške demokracije. In v vsaki dobro delujoči demokraciji bi dejstvo, da takšen človek ponovno kandidira in celo izgleda, da bo zmagal, moralo biti glavno dejstvo debate. A ZDA niso dobro delujoča demokracija.«

Bremmer zaključi z mislijo, da bi v primeru Bidnove zmage in Trumpove obsodbe Biden Trumpa moral pomilostiti. Za zdravje države in družbe bi bil to namreč pomemben in pravi korak.