Ne morete služiti Bogu in pokemamonu. Velja tudi (še posebej) za Cerkev

POSLUŠAJ ČLANEK
Naslednja sinoda, je naznanil papež, bo o prihodnosti mladine v Cerkvi.

Vsekakor je to v duhu časa, ko je mladost vrednota sama po sebi. Je najbolj popularna bivanjska forma in kot taka vredna poželenja institucij. Pritegniti mlade je vendarle  mantra vsakega podjetja, vizija sleherne institucije in naložba donatorjev. Podobno torej s Cerkvijo.

Če hočemo razumeti fenomen fascinacije nad mladostjo, se moramo za hip ustaviti ob mladosti sami. Danes so mladi najbolj raziskovalno prečesana skupina: predpubertetniki, najstniki, mladi, mladi odrasli.

V šestdesetih so se  vzpostavili kot družbena skupina, protestirali in zahtevali, v osemdesetih medleli v hedonizmu in se do danes izgubili marginalizirani, politično zdolgočaseni in ideološko otopeli.

Starejši se sprašujejo, kam so  odšli. Kdo bo organiziral revolucijo, kdo bo hodil k maši? Celoten politični spekter zaskrbljeno vzdihuje, oni pa igrajo Minecraft.

Ali kot svoj vzdih artikulira dr. Mirjana Ule: »Pomenljive oblike nekdanjih protestnih in izzivalnih mladinskih subkultur  so v sodobnosti zamenjale potrošniško (de)formirane oblike zabave in pretežno pasivnega izkoriščanja prostega časa.«
Kot narekuje čas, se tudi Cerkev trudi in približuje: z rock bendi, poskočnimi slavljenji  in kul župniki.

Vsi za pokemoni, tudi Cerkev


Ampak nazaj k Cerkvi. Cerkev išče mlade, kar je razumljivo. So izmuzljiva populacija, ki množično izginja iz župnijskega občestva. Kot narekuje čas, se tudi Cerkev trudi in približuje: z rock bendi, poskočnimi slavljenji  in kul župniki.

Hipnost, ki prežema mladost v 21 stoletju, poskuša rigidna institucija, kakršna je Cerkev, zaobjeti in jo napraviti za svojo. Pri tem spregleda, da je biti hip precej hipno. Da morda nima učinkov, ki sežejo dlje od čustvenih doživljajev pri slavljenju.

Sprašujemo se, kako mlade pridobiti, da sledijo Jezusu in ne pokemonu.

A pri tem ne opazimo, tudi Cerkev sledi pokemonu, simbolno, če ne drugače. Spušča se v kapitalistično bitko, za delež pozornosti ugiba želje mladega potrošnika.

To jo pravzaprav poniža na raven vsakega drugega podjetja, ki se za popularnost bori na razvejanjem trgu ponudbe.

Kaj je vaš cilj v življenju? Ste osamljeni in izgubljeni?

Reši vas lahko smejalna terapija, rainbow gathering, odmašene čakre ali Mladi za Kristusa.

Propaganda, ki se za oratorije in srečanja mladih pojavlja na spletu, neokusno spominja na tisto, ki mlade poskuša privabiti v Zrče. Spominja na pokemona.
Propaganda, ki se za oratorije in srečanja mladih pojavlja na spletu, neokusno spominja na tisto, ki mlade poskuša privabiti v Zrče. Spominja na pokemona.

Kako s trdimi besedami uspeva papežu (in Kristusu)?


Spregleda se potencial, ki ga ima Cerkev, kakor ogromna družbena institucija za mlade. Že to, da lahko papež milijone mladih spodbudi k aktivnemu življenju z besedami: “Če se predamo lahkotnosti in udobju, lahko srečo zamenjamo s potrošnjo. Danes mlade Jezus, ki je pot, resnica in življenje, kliče, naj pustijo svojo sled v zgodovini,” ali jim spregovori o beguncih in neobsojajoči poziciji do homoseksualcev.

To je, zavoljo velikosti in razvejanosti katoliške Cerkve, več kot lahko doseže povprečna civilna iniciativa. Na kar se včasih pozablja.

Na koncu je vprašanje, komu slediti, Jezusu ali pokemonom, vprašanje za Cerkev in ne za mlade. Bo sama poskušala uloviti trend in se z njim spojiti? Bo računala na to, da se bodo mladi vendarle odpravili pred oltar, če jih bo tam ob hostiji čakal tudi Pikachu?

To je verjetno taktično. Naložba. A tudi velika izguba. Vera je določitev, življenjska pot, dvom, ki se premaguje.

Ne pa evforična hipnost in zabavna maša. In mladi bodo odrasli. V svetu bodo, danes bolj kot kadarkoli, iskali trdnost velikih zidov in ukleščenih dogem. Morda lahko Cerkev, v dobrem in slabem, računa na to.

Za kom torej, Jezusom ali poke-mamonom?

Namreč: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema (...) Ne morete služiti Bogu in mamonu.« 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike