Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«

Vir: Profimedia
POSLUŠAJ ČLANEK

Kdor je glede ameriških predsedniških volitev spremljal zgolj slovenske medije, je bil ob močni zmagi republikanskega kandidata Donalda Trumpa morda presenečen.  

Tik pred volilnim torkom v ZDA je RTV Slovenija objavila javnomnenjsko raziskavo časopisa New York Times (tradicionalno prodemokratsko usmerjen), po kateri je demokratska kandidatka, podpredsednica Kamala Harris, pred predsedniškimi volitvami vodila v kar štirih od sedmih ključnih (nihajočih) zveznih držav. V dveh sta bila po tej anketi z Donaldom Trumpom izenačena, v eni je imel prednost on. Toda zmagal je v vseh sedmih. Na koncu je bil njegov triumf zelo prepričljiv. Glede na to, da so republikanci iz rok demokratov iztrgali tudi senat, dobro pa jim kaže še pri ohranitvi tesne večine v predstavniškem domu kongresa, bo imel novi ameriški predsednik dokaj proste roke pri sprejemanju zakonodaje.  

Ali bo držal besedo o »zlati dobi za Ameriko«, je predvsem stvar Američanov. Lani so imele ZDA solidno gospodarsko rast, 2,5 odstotka, kar bo skušal še izboljšati. A napovedani ukrepi, kot so znižanje davkov in uvedba carin na blago iz tujine, utegnejo zvišati inflacijo, ki je že tako težava za velik del ameriških gospodinjstev. Cene rastejo, standard pada. Zaščita ameriške industrije pod sloganom »America First« (Najprej Amerika) je najbolj preprosta z uvedbo carin na blago iz tujine, pri čemer je Trump napovedal uvedbo kar 60-odstotnih carin na blago iz Kitajske ter desetodstotne na vse drugo uvoženo blago (tudi iz EU). To lahko prinese zmanjševanje trgovinskega primanjkljaja ZDA – in seveda tudi zmanjšanje prodaje izdelkov iz držav EU v Ameriko, kar se lahko od večjih evropskih ekonomij posredno prenese tudi na slovensko gospodarstvo.  

Druga zadeva, ki vznemirja Evropejce, so Trumpove napovedi o končanju vojne med Ukrajino in Rusijo skoraj čez noč. To bi se lahko zgodilo le z umikom ruske vojske z okupiranega ozemlja Ukrajine, česar ni pričakovati. Če bo Ukrajini in Rusiji ponudil mirovni načrt, ta gotovo ne bo vseboval zahteve o ruskem umiku, saj bi ga ruski avtoritarni predsednik Vladimir Putin nemudoma zavrnil. V primeru predloga, po katerem Rusija obdrži okupirano ukrajinsko ozemlje (vsaj večji del), pa to zelo težko sprejmejo Ukrajinci. Vprašali bi se, če so bile njihove številne žrtve na fronti in med civilisti zaman. EU je za zdaj še trdno na stališču vsakršne pomoči Ukrajini (tudi vojaške) vse do njene osvoboditve, toda zgolj pomoč EU najbrž ne bi zadoščala za obrambo, kaj šele za poskus osvoboditve ozemlja. Nedvomno se bo morala Evropa glede varnosti zanesti bolj nase in manj na ZDA, kot se je do zdaj. To nujno pomeni višje stroške za našo obrambo.  

Spremljati bo veljalo še, kako se bo Trump lotil reševanja vojne na Bližnjem vzhodu, kjer ni videti konca spopadom v Gazi ter med Izraelom in Hezbolahom v Libanonu. Ob občasni raketni izmenjavi med Izraelom in Iranom. Nekaj je skoraj gotovo: Trump Izraelu ne bo odtegnil vojaške in druge pomoči. 

Trumpov obračun s prebujensko ideologijo, teorijo spola, nesprejemanje zelenega prehoda, ustavljanje nezakonitih migracij ga dela zaželenega politika pri mnogih slovenskih volivcih na desnem polu, toda treba je biti previden. Naše geslo naj bo »Najprej Slovenija«. Nov mandat Trumpa v Beli hiši bo smiselno gledati skozi ta očala, torej kakšne posledice bo njegova politika prinesla za nas. 

Naše geslo naj bo »Najprej Slovenija«. Nov mandat Donalda Trumpa v Beli hiši bo smiselno gledati skozi ta očala. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike