Nevarnost je prišla od zunaj: Švedi ugotovili, da sta nasilje in kriminal posledica zgrešene migracijske politike

vir: YT, Crime Sweden Investigators
POSLUŠAJ ČLANEK

Medtem ko je Evropa globoko v migrantskem valu in vse več držav tudi na notranjih mejah vzpostavlja nadzor, Švedsko pretresa tolpaško nasilje. V septembru je tako nasilne smrti umrlo 12 ljudi, od tega v zadnjem tednu trije. Nasilje je doseglo intenzivnost, katere policija ni več zmožna obvladovati, zato se bo v varovanje reda in miru najverjetneje morala vključiti vojska.

Nevarnost prihaja iz tujine

Švedska policija ocenjuje, da so varnostne razmere najresnejše po drugi svetovni vojni. Uradna vladna statistika iz leta 2021 kaže, da so na Švedskem v streljanjih umrli štirje ljudje na milijon prebivalstva, evropsko povprečje pa je 1,6 na milijon. Skupno naj bi v tolpah sodelovalo okoli 30.000 oseb, dejstvo, ki ga naši mediji radi izpustijo, pa so jasno izpostavili pri Financial Timesu: Gre za vojne med tolpami, ki tihotapijo in razpečujejo mamila, sestavljajo pa jih migranti. Kot navajajo, tolpe za izvedbo zločinov pogosto uporabljajo mladoletnike, saj se osebe, stare pod 18 let, načeloma izognejo kaznim.

»Ne morem dovolj poudariti, kako resna je situacija. Švedska česa takega še ni videla. Trenutno se nič takega ne dogaja nikjer v Evropi,« je povedal predsednik vlade Ulf Kirstersson. Problematika stopnjujočega se nasilja in rastočega kriminala pa ni le varnostni problem. Kot meni Kirstersson, je v svoji osnovi politični: »Do sem sta nas pripeljali politična naivnost in nevednost.« Kot desnosredinski politik je bil kritičen do neodgovorne migracijske politike preteklih levih vlad in posledično do razkroja družbe, ki jo je po njegovem ta prinesla: »Družbena izključenost in vzporedne družbe hranijo zločinske tolpe. Tako lahko neusmiljeno novačijo otroke in jih izurijo za bodoče morilce.«

Kriminal obrnil Švede v desno

Kot smo že poročali, se je Švedska družba od tradicionalno levo progresivne obrnila v desno. Kirstersson je volitve dobil ravno z napovedovanjem ostrejše migracijske zakonodaje, kar je v vse bolj nezadovoljni švedski družbi padlo na plodna tla. Po meritvah Eurostata, ki smo jih obravnavali pred časom, so Švedi postali največji pesimisti glede svoje in evropske prihodnosti, velik razlog za to pa so pripisali ravno kriminalu, ki pa ni zrasel na švedskih tleh, temveč je dokazano povezan s politiko odprtih vrat in masovnimi migracijami. Nedavno poročilo švedske vlade namreč navaja, da je za prebivalce, rojene v tujini, 2,5-krat večja verjetnost, da bodo osumljeni kaznivih dejanj, kot za tiste, pri katerih sta se oba starša rodila na Švedskem. 80 odstotkov streljanj na Švedskem se zgodi v okviru organiziranega kriminala.

V primeru pričujočega tolpaškega nasilja gre po izjavah švedske policije sodeč za razkol v eni največjih mamilarskih tolp pod vodstvom Kurda, ki je trenutno v priporu v Turčiji. Največ imigrantov je na Švedsko prišlo med leti 2014 in 2022, ko so vladali Socialni demokrati. Ti sedaj pozivajo vlado k aktivaciji vojske. »To ni Švedska. Švedska ne bi smela biti takšna,« je nastalo krizo komentirala njihova predsednica Magdalena Andersson.

Ali bo vojska sodelovala z večjo mero fizične sile ali pa bo prevzela nekatere policijske naloge in jo s tem razbremenila, zaenkrat še ni jasno. Je pa vrhovni poveljnik švedskih oboroženih sil general Micael Byden zagotovil polno sodelovanje.

Švedska se bo po napovedih proti nastalim razmeram borila tudi s spremembo zakonodaje. Poročali smo že, da se je azilna zakonodaja močno zaostrila in krenila v smer nemške, kjer naj bi »gastarbeiterji« po določenem času zapustili državo, mnogo višji so tudi kriteriji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje.

Odkar je vodenje vlade prevzel sedanji premier, je policija že dobila širša pooblastila, višje so tudi kazni za nedovoljeno uporabo strelnega orožja, za nekatere zločine se napoveduje podvojene kazni. Kirstersson je tako v svojih ciljih jasen in oster: »Izgnali bomo tudi tiste tujce, ki niso zagrešili zločina, a se gibljejo v tolpaških krogih.«

Tudi v Sloveniji in Evropi vse bolj pestro

Medtem pa v Evropo prihajajo novi migrantski valovi, kar občutimo tudi v Sloveniji. Glede na to, da smo prehodna država, se Slovenci sicer ne soočamo s kriminalom takšne vrste kot Švedi, a tudi v tranzitnih državah se stanje zaostruje. Pritisk ilegalnih migrantov se vrši predvsem na Italijo, kjer mediji poročajo o rekordnem številu prišlekov, pa tudi Balkanska pot ne miruje, kar vpliva tudi na varnost v Sloveniji.

Po odstranitvi tehničnih ovir na meji s Hrvaško se je število ilegalnih prehodov povečalo do te mere, da vlada ponovno krepi policijsko prisotnost na mejnem območju, obenem strmo raste število v Sloveniji vloženih prošenj za azil. Politika o tej tematiki molči, a izjave in poročila policijskih postaj v Ljubljani in v Logatcu jasno govorijo, da prisotnost velikega števila migrantov predstavlja visoko varnostno tveganje. 

Da Schengen ne deluje tako, kot bi moral, kažejo tudi ponovne uvedbe nadzora ilegalnih migracij na nekaterih notranjih mejah EU. Takšen nadzor izvajajo na primer Madžari in tudi na meji s Slovenijo Avstrijci, trenutno pa se je za poostritev na meji s Češko in Poljsko odločila Nemčija. Kancler Olaf Scholz je pred kratkim sporočil, da ima Nemčija preveč migrantov, od katerih jih je več kot 70 odstotkov v državi neprijavljenih.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike