Nevladne organizacije: milijoni za ene, drobiž za druge. Ključno merilo odnos do aktualne vlade?

Vid Sosič
Fotomontaža: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Odkar je lani julija nastopila nova vlada, so nevladne organizacije iz javnih sredstev v manj kot letu dni dobile že 40 milijonov evrov. Za nameček so bili tekom leta prijavljeni še trije razpisi, ki so za nevladnike dosegli še naknadnih skoraj 11 milijonov evrov. Vlada se torej v tem delu drži svojih obljub in namenu posveča radikalno povečana sredstva, a ta ne pridejo do vseh nevladnih organizacij v enaki meri. Nekateri, kot na primer kmetje, se čutijo močno prikrajšani in tudi brez dostojanstva.

Organizacije, ki glede na javno dostopne podatke prejmejo znatno največ, so tiste, ki redno sodelujejo s trenutno vlado in se aktivno udeležujejo levega aktivizma. Nekatera društva, ki ne zastopajo levih vrednot, so v istem času izgubile status nevladne organizacije, s tem pa so bile odrezane od najpriročnejšega vira dohodkov, ki naj bi ga nevladnim organizacijam iz javnih sredstev nudila država. Tak primer je Door, ki si zavzema za nekatere pravice očetov.

Ena od glavnih vladnih zaobljub


Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v Bruselj že lani takoj po nastopu vlade poslala uradno prošnjo za prerazporeditev sredstev v Sklad za civilno družbo, ki je ena od prednostnih nalog Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma. Takrat so stari vladi navrgli, da je to področje zanemarila, nova pa naj bi bistveno izboljšala razmere v tem sektorju in ustvarila potrebne pogoje za normalno delovanje.

V skladu s svojo zavezo, da okrepi podporo nevladnim organizacijam in civilni družbi, je služba v posvetovanju z donatorji sprejela ukrepe za prerazporeditev preostalih razpoložljivih sredstev za Sklad za civilno družbo v višini pol milijona evrov.

Goran Forbici, takratni direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, danes pa novi predsednik sveta RTV Slovenija, je poudaril, da odnos prejšnje vlade do organizacij civilne družbe ni bil pozitiven, in dejal, da se je novo vodstvo takoj odzvalo, prisluhnilo in našlo rešitev. Dodeljena sredstva so po njegovih besedah uporabljena za človekove pravice, demokracijo in pravno državo. O tem je takrat še povedal: »Nevladne organizacije smo obljubile, da bomo še naprej bdele nad tem, ali se bodo obljube o drugačni politiki, o pravičnejši, boljši politiki uresničevale in ta sredstva v resnici to omogočajo.«

Sredstva so za »naše«


Med nevladnimi organizacijami pa je nemalo tistih, ki po svoji oceni ne dobivajo zadostnega izkupička. Ena od skupin, ki od sistema kljub svojim trem nevladnim organizacijam od sistema ne profitira, so kmetje. Zveza slovenske podeželske mladine, ki je najuspešnejša pri pridobivanju sredstev, je na ta način v zadnjih dvajsetih letih pridobila dobrih 600 tisočakov, Sindikat kmetov dobrih 400 tisočakov, Zveza kmetic pa nekaj manj kot 300 tisočakov. Med tem se milijoni pretakajo k organizacijam, ki imajo za družbo manjši eksistencialni pomen. Sami smo izpostavili Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki je od države iz istega vira prejelo 14 milijonov.

Iniciativa Glas ljudstva, ki je bila osrednji akter pri petkovih kolesarskih protestih, uperjenih v prejšnjo, desnosredinsko vlado, je prejela 3,5 milijona evrov. Razpisi, ki so bili objavljeni v zadnjem letu, so se s kriteriji za točke nenavadno ujemali s cilji iniciative Glas ljudstva. Znotraj iniciative je Pravna mreža za varstvo demokracije prejela 2,47 milijona evrov.

Pri slednji gre za aktivistično organizacijo, ki se povezuje z levim polom in je jasno opredeljena proti desnosredinskim vrednotam. Prejšnji mesec so ovadili nekatere desno opredeljene medije, kot sta portal Nova24.si in revija Demokracija z naznanilom suma kaznivega dejanja zaradi kršitve tajnosti postopka. Poleg tega so se glasno zavzemali za sprejem čim večjega števila migrantov v velikem imigrantskem valu leta 2015 ter organizirali poseben projekt Maršal Twitto, ki je dnevno analiziral tvite prvaka SDS Janeza Janše. Tovrstnim organizacijam se obeta v prihodnjih letih trenutne vlade še povečanje donosa javnih sredstev.

Tudi ukinjanje, zatiranje drugače mislečih


Na drugi strani pa je kot eden od primerov pred približno mesecem dni Društvo za otroke, očetovstvo in resnico (Door) opozarjalo na svojo izgubo statusa nevladne organizacije. Poslanstvo članov društva je uravnoteženo sostarševstvo v primeru ločitve, saj mame v veliki večini primerov skrbništvo v celoti ali večini dobijo zase.

Želijo si, da bi bilo deljeno starševstvo ob ločitvi avtomatično, saj gre med člani za večinoma prikrajšane očete. Na Ministrstvu za delo, so društvo in njegov namen prepoznali kot »ne družbeno koristno« ter tudi, da ne presega namena ustanoviteljev. Ločeni očetje tako ostajajo brez morebitnih javnih sredstev, ki bi jih lahko po zakonodaji kot nevladna organizacija prejeli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

upravljanje, lutke, mediji
Lahko mediji, ki od države prejemajo denar, delujejo objektivno?
  • 09. 12. 2024
senad jušić, policija
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
  • 09. 12. 2024

Ekskluzivno za naročnike

senad jušić, policija
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
družina
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Vse naročniške vsebine