Ni grešnika brez prihodnosti in svetnika brez preteklosti

Začutimo vzdušje 2. velikonočne nedelje, ki jo poznamo tudi pod imenoma bela nedelja, ker so bili novokrščenci na velikonočno vigilijo do te nedelje oblečeni v bela oblačila, ali nedelja Božjega usmiljenja – po prazniku, ki ga je v Cerkev uvedel sveti Janez Pavel II., da bi poudaril neizmerno usmiljenje, ki ga Bog izkazuje človeštvu in s katerim vabi vernike, da se približajo Božji ljubezni preko molitve, kesanja in obhajanja svete evharistije.  

Na ta dan nas besede iz Apostolskih del v prvem berilu opominjajo na moč skupnosti, kjer so vsi verniki eno srce in ena duša, kjer si vse delijo med seboj.  

Psalm 118 s svojimi stihi prinaša odmev zahvale in veselja, ki se prepleta z odrešenjsko zgodbo o kamnu, ki so ga zidarji zavrgli, a je postal vogelni kamen.  

Drugo berilo iz prvega Janezovega pisma nas spodbuja k premišljevanju o ljubezni do Boga, ki se kaže v ljubezni do naših bratov in sester ter v premagovanju tuzemskega sveta z vero.  

V evangeliju po Janezu pa se srečamo z Jezusovim prikazanjem svojim učencem po vstajenju. V tej zgodbi »nejeverni Tomaž«, ki je sprva dvomil, postane priča Jezusovega vstajenja, ko se mu razodene v vsej svoji slavi.

V današnjih svetopisemskih besedilih se prepletajo teme solidarnosti, hvaležnosti, vere in odpuščanja, ki so temeljna načela krščanskega nauka. Kot kristjani smo poklicani, da ta načela ne le razumemo, ampak jih tudi živimo v vsakdanjem življenju, še posebej v času velikonočnih praznikov, ko praznujemo Kristusovo vstajenje in obnovitev življenja. Naj nam sporočilo teh svetih besedil služi kot opomnik in vodilo, da ljubezen do Boga in bližnjega ni zgolj čustvo, ampak dejanje vere, ki se kaže v naših mislih, besedah in dejanjih.

 Naj bo ta dan spodbuda, da se še bolj povežemo s svojo skupnostjo in z vsemi tistimi, ki potrebujejo našo pomoč in sočutje. 

Ta nedelja je priložnost, da obnovimo svojo vero in zaupanje v božje usmiljenje, ki je neizmerno in dostopno vsem. Naj nas ta dan spodbudi k razmišljanju o miru, odpuščanju in enotnosti, ki nam jih Jezus prinaša kot svoje darove. Ob tem posebnem obhajanju pa se ne moremo ogniti premisleku o preobrazbi, ki jo Božje usmiljenje prinaša v življenja posameznikov. Primer iz Svetega pisma, ki jasno priča o moči in globini Božjega usmiljenja, je zgodba o razbojniku na križu, ki je bil ob Jezusovi smrti rešen zaradi svojega priznanja in vere. Ta trenutek razodeva, kako Božje usmiljenje presega vse človeške slabosti in grehe, ponujajoč odrešenje in novo upanje.

Podobno lahko vidimo preobrazbo v življenju apostola Pavla, ki je iz preganjalca kristjanov postal eden največjih misijonarjev krščanske vere. Njegovo srečanje z vstalim Kristusom na poti v Damask je radikalno spremenilo njegov pogled na svet in ga preobrazilo v gorečega zagovornika evangelija. Ta preobrazba je bila mogoča zaradi božjega usmiljenja, ki je Pavlu omogočilo, da je presegel svojo preteklost in postal novi človek v Kristusu.

Ti zgledi nas učijo, da božje usmiljenje ni omejeno z našimi omejitvami ali preteklimi napakami. Ni grešnika brez prihodnosti in svetnika brez preteklosti! To je dar, ki je vedno na voljo in ki nas lahko osvobodi, spodbudi k spremembi in nas vodi k polnosti življenja, ki nam je bilo obljubljeno. Ko praznujemo nedeljo Božjega usmiljenja, naj nas ti primeri navdihujejo in spodbujajo k iskanju božje milosti v naših lastnih življenjih, zavedajoč se, da je preobrazba vedno možna z odprtim srcem in vero v usmiljenje, ki nas obdaja. Naj nas zgledi, kot sta razbojnik in Pavel, spodbujajo, da v svojih srcih vedno najdemo prostor za odpuščanje, sočutje in ljubezen, ki jih Jezus uči in ki so temelji krščanskega poslanstva.

V duhu Bele nedelje naj naša dejanja odražajo to usmiljenje; naj postanemo instrumenti miru in sprave v svetu, ki tako zelo potrebuje upanje in ozdravljenje.

V velikonočni radosti in s sporočilom usmiljenja naj se naše skupnosti in vsak posameznik odprejo novim možnostim, ki jih prinaša vera. Naj bo naše praznovanje polno hvaležnosti in zavestno, da je vsak trenutek lahko začetek nečesa čudovitega v Božji milosti in ljubezni.

Ti zgledi nas učijo, da božje usmiljenje ni omejeno z našimi omejitvami ali preteklimi napakami. 

Prav tako je to čas, ko se spominjamo zakramenta sprave in božje neskončne pripravljenosti, da odpusti. Bela nedelja nas vabi, da stopimo iz sence dvoma in z zaupanjem sprejmemo obljubo večnega življenja. Obhajanje te nedelje je priložnost za vse kristjane, da izrazijo vero v Kristusovo zmago nad smrtjo in da s polnostjo srca živijo sporočilo evangelija. Ko se poglobimo v branje in razumevanje odlomkov, ki so namenjeni temu posebnemu dnevu, naj nas vodijo k skupnemu cilju – graditvi skupnosti, ki bo odsevala ljubezen in usmiljenje, ki ga Bog nenehno izkazuje človeštvu.

V skladu s temi globokimi sporočili naj nam 2. velikonočna nedelja služi kot dan za premislek o naši duhovni rasti in začetek nove poti v luči vstajenja. Naj bo ta dan spodbuda, da se še bolj povežemo s svojo skupnostjo in z vsemi tistimi, ki potrebujejo našo pomoč in sočutje. Naj bo nedelja Božjega usmiljenja čas, ko se še močneje zavemo, da je vsak trenutek priložnost za nov začetek, poln upanja in milosti. Veselimo se in bodimo hvaležni za dar življenja, ki nam je bil podarjen, in za neizmerno ljubezen, ki nam jo Bog nenehno izkazuje.