Nobelova nagrada za mir organizaciji, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja

Vir: spletna stran
POSLUŠAJ ČLANEK

 

Nobelovo nagrado za mir bo letos prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo. Predsednik norveškega Nobelovega odbora Jorgen Watne Frydnes je Nihon Hidankyo opisal kot »gibanje preživelih po atomski bombi Hirošime in Nagasakija, imenovanih hibakushi«, in dejal, da je prejelo nagrado za mir za svoja prizadevanja za svet brez jedrske energije in za vztrajanje, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti.

Izjemna prizadevanja organizacije Nihon Hidankyo in drugih predstavnikov hibakushev so prispevala k vzpostavitvi t. i. jedrskega tabuja oziroma mednarodne norme, ki je uporabo jedrskega orožja označila za moralno nesprejemljivo, je sporočil Nobelov odbor in pričevanja preživelih označil za edinstvena.

»Te priče so s svojimi osebnimi zgodbami, izobraževalnimi kampanjami ter opozorili proti širjenju in uporabi jedrskega orožja pomagale ustvariti in utrditi široko nasprotovanje jedrskemu orožju po vsem svetu. Hibakushi nam pomagajo opisati neopisljivo, misliti nepredstavljivo in nekako razumeti nerazumljivo bolečino in trpljenje, ki ju povzroča jedrsko orožje,« je poudaril odbor.

Japonski premier Shigeru Ishiba, ki se trenutno udeležuje vzhodnoazijskega vrha v Laosu, je novinarjem dejal: »Izredno pomembno je, da je organizacija, ki si prizadeva za odpravo jedrskega orožja, prejela Nobelovo nagrado za mir.«

Nihon Hidankyo je zagotovil na tisoče pričevanj

Usode tistih, ki so preživeli napada z atomsko bombo, so bile dolgo prikrivane in zanemarjene. Leta 1956 so lokalna združenja preživelih skupaj z žrtvami poskusov jedrskega orožja na Pacifiku ustanovila Japonsko konfederacijo organizacij žrtev bomb A in H. To ime je bilo v japonščini skrajšano na Nihon Hidankyo. Organizacija je postala največja in najvplivnejša organizacija hibakushev na Japonskem. Nihon Hidankyo je zagotovil na tisoče pričevanj, izdal resolucije in javne pozive ter poslal letne delegacije v Združene narode in na različne mirovne konference, da bi svet opozoril na nujnost jedrske razorožitve. Podružnice ima v vseh 47 japonskih prefekturah in neposredno zastopa skoraj vse preživele po Japonski.

Med 60.000 in 80.000 ljudi je umrlo takoj po tem, ko je Enola Gay, ameriški bombnik B-29, zjutraj 6. avgusta 1945 odvrgel 15-kilotonsko jedrsko bombo na Hirošimo, število žrtev pa se je do konca leta povečalo na 140.000. (Vir: Wikipedia)

 

Tri dni po napadu na Hirošimo so Američani na Nagasaki odvrgli plutonijevo bombo in ubili 74.000 ljudi. (Vir: Wikipedia)

 

Skupno število preživelih hibakush, ki živijo na Japonskem, je bilo leta 2000 približno 300.000, nekaj več kot polovica leta 2024. V Koreji in drugih delih sveta zunaj Japonske živi še nekaj tisoč hibakuš. Hidankyio sodeluje s temi drugimi skupinami pri njihovem delu za obrambo življenja in pravic ter se dosledno bori za popoln moratorij na atomsko orožje.

V projekt Nihon Hidankyo je bilo vključenih tudi več mladih, mlajših od 30 let, in potomcev žrtev Hirošime in Nagasakija, ki so sprožili različne pobude za prenos izkušenj hibakushev na prihodnje generacije. Poleg pričevanja po vsem svetu člani organizacije organizirajo seminarje na visoki ravni o Pogodbi o prepovedi jedrskega orožja (TPWN), konference in forume. Sama pogodba, ki so jo Združeni narodi sprejeli leta 2017 in je začela veljati 22. januarja 2021, je odgovor sveta na pozive hibakushev in tistih, ki so jih prizadeli jedrski poskusi po vsem svetu.

Mlade generacije prenašajo sporočilo naprej

»Nekega dne hibakushev kot prič zgodovine ne bo več med nami. Vendar pa nove generacije na Japonskem z močno kulturo spomina in nenehno predanostjo prenašajo izkušnje in sporočilo prič naprej. Na ta način pomagajo ohranjati jedrski tabu - predpogoj za mirno prihodnost človeštva,« je še sporočil odbor.

Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da je danes tabu proti uporabi jedrskega orožja pod pritiskom, in opozoril, da jedrske sile posodabljajo in nadgrajujejo svoje arzenale, nove države se pripravljajo na pridobitev jedrskega orožja, pojavljajo se grožnje z uporabo jedrskega orožja v trenutnih vojnah. »V tem trenutku človeške zgodovine se je vredno spomniti, kaj je jedrsko orožje: najbolj uničujoče orožje, kar jih je svet kdaj videl,« je še dodal odbor.

»Ideja, da jedrsko orožje prinaša mir, je napaka,« pa je poudaril Toshiyuki Mimaki, so-predsednik nagrajene organizacije. »Rečeno je bilo, da zahvaljujoč jedrskemu orožju svet ohranja mir. Toda jedrsko orožje lahko uporabijo teroristi,« je še izpostavil na novinarski konferenci v Tokiu. » Če ga na primer Rusija uporabi proti Ukrajini ali Izrael proti Gazi, se ne bi končalo pri tem. Politiki bi se morali zavedati posledic.« 

81-letni Toshiyuki Mimaki, preživeli po atomski bombi. (Vir: posnetek zaslona The Guardian)

 

Podelitev Nobelovih nagrad za mir bo v skladu s tradicijo potekala v Oslu, medtem ko bodo ostale podelili v Stockholmu. Podelitev poteka 10. decembra - na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je preminil leta 1896. Vsaka nagrada prinaša tudi 11 milijonov švedskih kron oz. nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.

 

Alfred Nobel (Vir: Wikipedia)

 

Klemen Grošelj - »najhujše orožje, ki je v rokah človeštva«

»Jedrsko orožje ponovno postaja grožnja - ne samo svetovnemu miru in varnosti, ampak eksistenci civilizacije in človeštva,« je danes za STA v odzivu na razglasitev dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir ocenil politični analitik Klemen Grošelj. Ob tem je opozoril, da se teoretični prag uporabe jedrskega orožja znižuje.

»Nobelov odbor je s podelitvijo nagrade za mir dal jasno sporočilo, kaj je pravzaprav danes največje tveganje za mir in v kateri smeri bi morali potekati napori mednarodne skupnosti. Jedrsko orožje ponovno postaja grožnja, ne samo svetovnemu miru in varnosti, ampak eksistenci civilizacije in človeštva,« je ocenil Grošelj. Izbiro Nobelovega nagrajenca je označil za pomembno in globoko sporočilo ter spomnil, da je Japonska edina država, v kateri je bilo jedrsko orožje uporabljeno.

Meni, da je nagrada japonski organizaciji, ki zastopa preživele žrtve jedrskih napadov v Hirošimi in Nagasakiju, odraz stanja v mednarodni skupnosti, kjer se jasno vidijo napetosti. »Kogarkoli bi odbor izbral med favoriti, bi obstajalo tveganje, da bi potem prišlo do novih zapletov,« je dejal.

Na seznamu kandidatov je bilo skupno 197 posameznikov in 89 organizacij. Za ožje favorite pa so med drugim veljali generalni sekretar ZN Antonio Guterres, agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu.

Grošelj je ob tem jedrsko orožje označil za »skrajno orožje, orožje množičnega uničevanja oziroma najhujše orožje, ki je v rokah človeštva«. »To je v tem trenutku edino orožje, mogoče bo to nekoč tudi umetna inteligenca, ki lahko privede do uničenja človeške civilizacije,« je opozoril.

Prav tako je ocenil, da je Iran tik pred izdelavo jedrske bombe, s čimer se število držav s tovrstnim orožjem povečuje, verjetnost njegove uporabe pa znižuje. »Če gledamo vse doktrine glede uporabe jedrskega orožja, smo priča dejstvu, da se teoretičen prag uporabe jedrskega orožja znižuje,« je nadaljeval Grošelj. Pojasnil je, da v konfliktih, ki smo jim priča, zniževanje praga lahko pripelje do razmer, ko bi ena od strani dejansko uporabila jedrsko orožje. »To pa lahko pripelje do nepredvidljive verige dogodkov, ki bi nato lahko vodili v končni fazi tudi do tistega, česar si ne želimo, se pravi do tako imenovane jedrske izmenjave med velesilami,« je še dodal.

 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike