Nov izračun omrežnine – nočna mora za nekatere, vrhunska poslovna priložnost za druge?

Z letom 2024 si lahko obetamo spremembe na računu za elektriko. Spremenil se bo namreč izračun omrežnine, kar izhaja iz zavez Evropske unije, ki vse bolj poudarja pomen varčevanja z energijo in prilagajanja odjema ter s tem v ospredje postavlja aktivno vlogo odjemalca.

Pa je nov omrežninski akt res korak v pravo smer? Je zasnovan optimalno? Ali bo odjemalec sposoben sam pametno nadzirati svoje električne naprave, da si bo zagotovil odjem energije v najbolj ugodnih časovnih blokih?

Kot pišemo v komentarju, lahko spremembe v osnovi pozdravimo, saj je nov sistem zasnovan tako, da bo tisti, ki omrežje bolj obremenjuje, plačal več. Kljub temu obstaja vrsta pomislekov – najbolj izstopa zapletenost novega izračuna. Se odpira priložnost za vrhunski zaslužek kakšnega od podjetij, ki bo odjemalcu ponudilo svetovanje in upravljanje električnih naprav?

Omrežnina je ena od postavk na računu za elektriko. Predstavlja približno tretjino celotnega zneska, namenjena pa je pokrivanju stroškov elektrooperaterjev, ki se nanašajo na razvoj, obratovanje in vzdrževanje omrežja.

V naslednjih 10 letih bo potrebno, glede na izračune Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Sodo), za razvoj omrežja nameniti kar 3,5 milijarde evrov. Novi sistem obračunavanja omrežnine, ki ga uvaja Agencija za energijo, naj bi s tem, ko postavlja odjemalca v aktivno vlogo, poskrbel za čim bolj učinkovito in pravično uporabo omrežja.

Kaj točno prinaša prenova izračuna omrežnine?

Na trenutnem računu za elektriko najdemo postavko za obračunsko moč, omrežnino v mali tarifi in omrežnino v veliki tarifi. Del za obračunsko moč je določen fiksno, glede na eno- ali trifazni priključen in moč varovalk. Del za omrežnino pa je določen variabilno, glede na porabo električne energije v mali oziroma veliki tarifi.

Novi omrežninski akt dosedanje izračune postavlja na glavo in jih močno zapleta. Predvidena je uvedba petih časovnih blokov, ki bodo določeni glede na višjo oziroma nižjo sezono in delovni oziroma dela prost dan. V posameznem dnevu bodo nastopili trije časovni bloki: obdobje visoke obremenitve, srednje obremenitve in nizke obremenitve. Višja sezona je določena za november, december, januar in februar, nižja sezona pa nastopi v preostalih mesecih. Višina stroška za omrežnino v posameznem bloku bo določena glede na analizo obremenjenosti omrežja v predhodnem obdobju.

Za vsakega od blokov bosta določeni cena za energijo (kot je bila praksa že sedaj v trenutnih dveh blokih) in cena za obračunsko moč (ki tako ne bo več fiksno določena). S tem bodo uporabniki distribucijskega omrežja motivirani, da svoj odjem prilagodijo in da porabnike visokih moči ne uporabljajo hkrati, še zlasti ne v dražjih časovnih blokih.

Prav tako velja poudariti, da obračunska moč ne bo več določena glede na eno- ali trifazni priključek in moč varovalk, temveč glede na povprečje treh najvišjih moči v zadnji višji sezoni. Novost je tudi ta, da bo uporabnik višino svoje obračunske moči pri elektrooperaterju lahko določal sam glede na pričakovano porabo. V primeru preseganja te se mu bo obračunala presežna obračunska moč.

Gromozanske obremenitve za sistem

Elektroenergetsko omrežje predstavlja hrbtenico, če želimo zadostiti zavezam zelenega prehoda, kot so si ga zamislili evropski veljaki. V želji po doseganju energetske neodvisnosti se na omrežje priklapljajo novi in novi obnovljivi viri energije. Vse več je tudi toplotnih črpalk, v prihodnosti pa lahko pričakujemo tudi skokovito rast električnih polnilnic. Vse to pomeni gromozanske obremenitve za sistem, ki je bil zasnovan za povsem drugačne tipe električnih porabnikov.

Zavedati se je treba, da predstavlja za elektroenergetsko omrežje veliko razliko, če ima odjemalec odjem kostantne moči skozi celoten dan ali pa odjem visokih moči samo nekaj ur v dnevu. Ravno nove naprave (ki so posledica zelenega prehoda) praktično brez izjeme potrebujejo visoke moči, omrežje pa obremenjujejo samo nekaj ur na dan – in to po možnosti hkrati.