Novinarji, ki so skrivnostno umirali ob Vladimirju Putinu
POSLUŠAJ ČLANEK
Rusija vsekakor ni raj za neodvisno novinarsko delo in pogosto se zgodi, da pravi material za zgodbe raziskovalnega novinarstva postanejo lastne usode do režima kritičnih novinarjev.
Od razpada Sovjetske zveze je bilo v Rusiji ubitih 56 novinarjev, še dodatnih 24 pa je umrlo v nikoli pojasnjenih sumljivih okoliščinah. Grozljivih zgodb, ne zgolj umorov, temveč tudi fizičnih obračunov, je ogromno. Mi izpostavljamo tiste, ki so zapolnile največ časopisnih stolpcev.
V Rusiji so novinarji postali žrtve poročanja resnice o čečenskih vojnah, razkrivanja korupcije ter pretiranega zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic.
Raziskovalno in neodvisno novinarstvo v Rusiji nenehno dobiva polena pod noge.
Jurij Ščekočihin je bil raziskovalni novinar, pisatelj in politik, ki je opozarjal na posledice organiziranega kriminala in korupcije.
V opozicijskem mediju Novaja gazeta je raziskoval ruska bombardiranja stanovanjskih blokov po raznih mestih v Rusiji v letu 1999, ki so vodila v drugo čečensko vojno.
Proučeval je tudi korupcijski škandal "Treh kitov" iz leta 2000, v katerega so bili vpleteni člani ruske varnostne službe FSB. Za slednjega je kljub pozivom Vladimirju Putinu, naj zadevo vzame resno, prejemal zgolj grožnje in ne kakšnih izrazov podpore.
3. julija 2003 pa je zaradi skrivnostne bolezni po dvanajstih dneh boja za življenje na internem oddelku umrl v moskovski bolnišnici.
Po besedah zdravnikov je bila smrt posledica akutne alergične reakcije, a hkrati tik pred načrtovanim letom v ZDA, kjer bi s pomočjo FBI-ja poglobil raziskovanje o omenjeni korupciji znotraj FSB-ja.
Alergen ni bil nikoli raziskan, simptomi pa so bili zelo podobni kot v primeru zastrupitve nekdanjega agenta FSB Aleksandra Litvinenka v Londonu.
"Z Ano Politkovsko je umrl sinonim za ostro in brezkompromisno raziskovalno novinarstvo," je napisal Andrej Stopar, ki je bil v času sumljivega umora v Moskvi ravno na Putinov rojstni dan, 7. oktobra 2006, dopisnik RTV Slovenija iz Rusije.
Tedaj 46-letna novinarka je za opozicijski medij Novaja Gazeta pisal o situaciji v Čečeniji in sploh po Severnem Kavkazu, opozarjala na zlorabe človekovih pravic in ruskih vojaških sil ter raziskovala vzroke terorističnih napadov med čečenskima vojnama. Javno in ostro je nasprotovala Putinovemu režimu, o katerem je napisala knjigo Putinova Rusija.
Junija 2014 so za njen umor obsodili in zaprli pet moških, toda še vedno obstaja nejasno, kdo je umor naročil. Putin je sicer ob priložnosti izjavil, da je njen umor ruski državi veliko bolj škodil kot pa njeno pisanje.
Njena dela in zbrani članki, ki izražajo ostro nasprotovanje Putinovemu režimu, so prevedeni tudi v slovenščino.
Redna dopisnica časopisa Novaja gazeta je bila tudi Natalja Estemirova, ki so jo 15. julija 2009 ugrabili pred njenim domom v mestu Grozni v Čečeniji. Njeno truplo, s streli v glavo in prsi, so našli še isti dan v gozdu v sosednji republiki Ingušetiji.
Raziskovala je ugrabitve, mučenja in umore s strani ruskih čet v Čečeniji. Udejstvovanje v novinarstvu pa je združevala z bojem za človekove pravice, za katere si je prizadevala znotraj nevladne organizacije Memorial. S fotografijo in kratkometražnimi dokumentarnimi filmi je opozarjala na posledice vojn na Kavkazu.
Mnogi so odgovornost za njeno smrt pripisali čečenskemu predsedniku Ramzanu Kadirovu, velikemu prijatelju Kremlja, ki je za Estemirovo tudi dejal, da je čisto "brez časti in sramu" in da govori "neumnosti".
Starši Pavla Klebnikova so bili ruski emigranti, ki so zatočišče našli v ZDA, sam pa se je
kot urednik ruske različice Forbesa preselil nazaj v Moskvo. Neke noči, ko je zapuščal pisarno, so ga iz avta zadeli trije streli. Morda bi preživel, če bi rešilec posedoval kisik in če v bolnišnici ne bi odpovedalo dvigalo. Tako izvajalci kot naročnik umora so ostali zaviti v skrivnost.
Uveljavil se je kot raziskovalec posovjetske korupcije in podjetništva, za oligarha Borisa Berezovskega je v neki objavi napisal, da bi lahko ponudil kakšne nasvete italijanski mafiji. Poteza mu je posledično skoraj deset pred smrtjo že začela prinašati smrtne grožnje, k njegovi nepriljubljenosti pa verjetno ni nič pomagalo objava zgodbe o stotih najbogatejših ljudeh v Rusiji.
Njemu v čast deluje sklad, ki podpira mlade ruske novinarje.
Peterburški novinar Maksim Maksimov je leta 2004 izginil med raziskovanjem lokalne korupcije. Raziskovanje korupcije okoli gozda Himki pri Moskvi je prav tako drago stala Mihaila Beketova, ki so ga neznani napadalci leta 2008 pustili pretepenega s hudim pretresom možganov. Zaradi posledic napada, zaradi katerega je ostal nem, brez ene noge in prstov na levi roki, je umrl pet let kasneje.
Ivan Safronov je raziskoval prodajo ruskega orožja v Iran in Sirijo in s svojimi vprašanji spravil v zadrego marsikatero vojaško eminenco, ko je leta 2007 nepričakovano zletel na cesto iz okna svojega stanovanja v petem nadstropju. Iz štirinajstega nadstropja je na pločnik zletela Olga Kotovskaja, soustanoviteljica neodvisne televizije Kaskad, zaradi katere je imela preglavice z podgubernatorjem okraja.
Od razpada Sovjetske zveze je bilo v Rusiji ubitih 56 novinarjev, še dodatnih 24 pa je umrlo v nikoli pojasnjenih sumljivih okoliščinah. Grozljivih zgodb, ne zgolj umorov, temveč tudi fizičnih obračunov, je ogromno. Mi izpostavljamo tiste, ki so zapolnile največ časopisnih stolpcev.
V Rusiji so novinarji postali žrtve poročanja resnice o čečenskih vojnah, razkrivanja korupcije ter pretiranega zavzemanja za spoštovanje človekovih pravic.
Raziskovalno in neodvisno novinarstvo v Rusiji nenehno dobiva polena pod noge.
-
Nenavadna zastrupitev
Jurij Ščekočihin je bil raziskovalni novinar, pisatelj in politik, ki je opozarjal na posledice organiziranega kriminala in korupcije.
V opozicijskem mediju Novaja gazeta je raziskoval ruska bombardiranja stanovanjskih blokov po raznih mestih v Rusiji v letu 1999, ki so vodila v drugo čečensko vojno.
Proučeval je tudi korupcijski škandal "Treh kitov" iz leta 2000, v katerega so bili vpleteni člani ruske varnostne službe FSB. Za slednjega je kljub pozivom Vladimirju Putinu, naj zadevo vzame resno, prejemal zgolj grožnje in ne kakšnih izrazov podpore.
3. julija 2003 pa je zaradi skrivnostne bolezni po dvanajstih dneh boja za življenje na internem oddelku umrl v moskovski bolnišnici.
Po besedah zdravnikov je bila smrt posledica akutne alergične reakcije, a hkrati tik pred načrtovanim letom v ZDA, kjer bi s pomočjo FBI-ja poglobil raziskovanje o omenjeni korupciji znotraj FSB-ja.
Alergen ni bil nikoli raziskan, simptomi pa so bili zelo podobni kot v primeru zastrupitve nekdanjega agenta FSB Aleksandra Litvinenka v Londonu.
2. Umor na Putinov rojstni dan
"Z Ano Politkovsko je umrl sinonim za ostro in brezkompromisno raziskovalno novinarstvo," je napisal Andrej Stopar, ki je bil v času sumljivega umora v Moskvi ravno na Putinov rojstni dan, 7. oktobra 2006, dopisnik RTV Slovenija iz Rusije.
Tedaj 46-letna novinarka je za opozicijski medij Novaja Gazeta pisal o situaciji v Čečeniji in sploh po Severnem Kavkazu, opozarjala na zlorabe človekovih pravic in ruskih vojaških sil ter raziskovala vzroke terorističnih napadov med čečenskima vojnama. Javno in ostro je nasprotovala Putinovemu režimu, o katerem je napisala knjigo Putinova Rusija.
Junija 2014 so za njen umor obsodili in zaprli pet moških, toda še vedno obstaja nejasno, kdo je umor naročil. Putin je sicer ob priložnosti izjavil, da je njen umor ruski državi veliko bolj škodil kot pa njeno pisanje.
Njena dela in zbrani članki, ki izražajo ostro nasprotovanje Putinovemu režimu, so prevedeni tudi v slovenščino.
3. Ugrabitev v Čečeniji
Redna dopisnica časopisa Novaja gazeta je bila tudi Natalja Estemirova, ki so jo 15. julija 2009 ugrabili pred njenim domom v mestu Grozni v Čečeniji. Njeno truplo, s streli v glavo in prsi, so našli še isti dan v gozdu v sosednji republiki Ingušetiji.
Raziskovala je ugrabitve, mučenja in umore s strani ruskih čet v Čečeniji. Udejstvovanje v novinarstvu pa je združevala z bojem za človekove pravice, za katere si je prizadevala znotraj nevladne organizacije Memorial. S fotografijo in kratkometražnimi dokumentarnimi filmi je opozarjala na posledice vojn na Kavkazu.
Mnogi so odgovornost za njeno smrt pripisali čečenskemu predsedniku Ramzanu Kadirovu, velikemu prijatelju Kremlja, ki je za Estemirovo tudi dejal, da je čisto "brez časti in sramu" in da govori "neumnosti".
4. Streli iz neznanega avtomobila
Starši Pavla Klebnikova so bili ruski emigranti, ki so zatočišče našli v ZDA, sam pa se je
kot urednik ruske različice Forbesa preselil nazaj v Moskvo. Neke noči, ko je zapuščal pisarno, so ga iz avta zadeli trije streli. Morda bi preživel, če bi rešilec posedoval kisik in če v bolnišnici ne bi odpovedalo dvigalo. Tako izvajalci kot naročnik umora so ostali zaviti v skrivnost.
Uveljavil se je kot raziskovalec posovjetske korupcije in podjetništva, za oligarha Borisa Berezovskega je v neki objavi napisal, da bi lahko ponudil kakšne nasvete italijanski mafiji. Poteza mu je posledično skoraj deset pred smrtjo že začela prinašati smrtne grožnje, k njegovi nepriljubljenosti pa verjetno ni nič pomagalo objava zgodbe o stotih najbogatejših ljudeh v Rusiji.
Njemu v čast deluje sklad, ki podpira mlade ruske novinarje.
5. In še mnogo drugih utišanih glasov ...
Peterburški novinar Maksim Maksimov je leta 2004 izginil med raziskovanjem lokalne korupcije. Raziskovanje korupcije okoli gozda Himki pri Moskvi je prav tako drago stala Mihaila Beketova, ki so ga neznani napadalci leta 2008 pustili pretepenega s hudim pretresom možganov. Zaradi posledic napada, zaradi katerega je ostal nem, brez ene noge in prstov na levi roki, je umrl pet let kasneje.
Ivan Safronov je raziskoval prodajo ruskega orožja v Iran in Sirijo in s svojimi vprašanji spravil v zadrego marsikatero vojaško eminenco, ko je leta 2007 nepričakovano zletel na cesto iz okna svojega stanovanja v petem nadstropju. Iz štirinajstega nadstropja je na pločnik zletela Olga Kotovskaja, soustanoviteljica neodvisne televizije Kaskad, zaradi katere je imela preglavice z podgubernatorjem okraja.
Zadnje objave
Lažje je biti tiho. Ali je tudi bolje?
11. 12. 2024 ob 14:30
Zgodbe neopaznih junakov
11. 12. 2024 ob 9:14
Nova: 178. številka Domovine
11. 12. 2024 ob 6:13
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Zeliščni prehranski dodatek za čebele KAS
10. 12. 2024 ob 19:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Nova: 178. številka Domovine
11. 12. 2024 ob 6:13
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Zeliščni prehranski dodatek za čebele KAS
10. 12. 2024 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
DEC
11
Luzernski simfonični orkester
20:00 - 22:00
DEC
11
Avtomobili - Kino Šiška
20:00 - 23:00
DEC
12
S pesmijo v Novo leto
18:00 - 20:00
DEC
12
DEC
13
Adventni sejem s prižigom lučk v Šmartnem pri Litiji
15:30 - 19:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.