Novela Zakona o dohodnini, o kateri se bo predvidoma še v marcu glasovalo v parlamentu, ima očitno široko ljudsko podporo. Nova Slovenija je namreč pod njo v februarju zbrala 22.162 podpisov državljanov.
Novela prinaša postopno dvigovanje dohodninske olajšave, kar ima za posledico višje NETO plače in druge prihodke vsej delovno aktivnih prebivalcev. Prinaša pa tudi minus v proračunu, ki močno skrbi stranke KUL-a, še posebej Levico, ki je najprej celo podala zahtevo za posvetovalni referendum, a jo je kasneje, ko je grozilo, da bi ji prikimali tudi v koaliciji, umaknila.
Kot je znano, višjim neto plačam na tak način nasprotujejo tudi sindikati, na čelu s Štrukljevim SVIZ-om, ki bo 9. marca stavkal zgolj za dvig plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.
Za občutek, kaj bi sprejem novele Zakona o dohodnini prinesel vam, so v NSi pripravili tudi spletni kalkulator, kjer si lahko izračunate razliko.
Slovenija zadnje obdobje beleži rekordno število delovno aktivnih prebivalcev, ki presega številko 980 tisoč. Posledično so rekordni tudi prihodki v javne blagajne, tako v proračun kot v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
Nekaj od tega se je desnosredinska vlada namenila vrniti ljudem preko postopnega dviga dohodninske olajšave. A zaradi nasprotovanja strank leve politične opcije glasovanja v decembru ni bilo. Skrbi jih namreč proračunska luknja, ki naj bi po trditvah stranke Levica znašala kar 800 milijonov evrov. V tej stranki so celo napovedali referendum in ga potem, ko je Janša nanj javno pristal, hitro umaknili, saj niso želeli, da bi ljudje o tem odločali skupaj z volitvami.
Na drugi strani finančni minister Andrej Šircelj pričakuje mnogo manjši primanjkljaj od navedenega, češ da bo več denarja v rokah ljudi tudi pomenilo več kroženja le-tega in se bo denar vrnil v proračun. Na ministrstvu in na Gospodarski zbornici, kjer novelo podpirajo, so izračunali, da bi dvig splošne olajšave v letošnjem letu proračunske prihodke v dinamičnem delu znižalo za 102 milijona evrov, v prihodnjem letu za 133 milijonov evrov, v letu 2024 za dodatnih 126 milijonov evrov in v letu 2025 še dodatnih 131 milijonov evrov. Ukrep bi pripomogel tudi k rasti BDP.
Gospodarska rast v 2021 nad vsemi napovedmi
Slovenski BDP se je lani realno okrepil za 8,1 odstotka, potem ko se je po izbruhu epidemije covida-19 in delnem zaprtju javnega življenja v 2020 zmanjšal za 4,2 odstotka, je danes objavil statistični urad. Za 8,1 odstotka je gospodarska dejavnost okrevala tudi po desezoniranih podatkih, ki se uporabljajo za primerjave v EU.
V Novi Sloveniji, kjer so vseskozi naklonjeni politiki vitkejše države z nižjimi davki, ki prepušča več svobode zasebni iniciativi in podjetništvu, so se zaradi upora levega pola odločili preveriti podporo noveli zakona med ljudmi. Drugi teden februarja so tako začeli zbirati podpise v podporo noveli ter zagnali kampanjo "za višje plače". Na današnji novinarski konferenci so sporočili, da jim je do sedaj uspelo zbrati 22.162 podpisov državljanov. Zbirajo pa jih še naprej, saj, kot je na novinarski konferenci dejal Tonin, bitka za spremembe zakona o dohodnini še ni dobljena in se že pojavljajo govorice, da bo leva opcija, če pride na oblast, zadeve vrnila v prejšnje stanje.
Zbiranje podpisov v podporo Noveli zakona o dohodnini, ki prinaša višje NETO plače (vir foto: Twitter Mateja Tonina)
Ključna sprememba Zakona o dohodnini prinaša postopen dvig splošne olajšave s 3.500 evrov na 7.500 evrov ter pri tem znižanje stopnje obdavčitve pri najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov.
Izračunajte svoj dodaten prihodek
Kaj točno sprememba Zakona o dohodnini pomeni za žep vsakega državljana, si lahko izračuna s pomočjo kalkulatorja, ki so ga pripravili v tej stranki.
Mi smo opravili izračune za minimalno in povprečno plačo ter za plačo 3.000 € in 4.000 € bruto.
Postopni dvigi neto prihodkov na letni ravni so razvidni iz spodnjega grafa (posebne olajšave niso upoštevane). Kot vidimo, bo nekdo na minimalni plači prvo leto prejel 160 € več, naslednje leto 320 € več, nato 480 € več in na koncu 640 € več denarja. Nekdo na povprečni plači pa prvo leto 260 € več, naslednje leto 520 € več, nato 780 € več in leta 2015 dobrega tisočaka več v žep. Itd.
Čeprav je bilo precej politik te vlade, sicer zaradi izjemnih koronavirusnih okoliščin, precej socialno, celo levo obarvanih, pa je znižanje obremenitev plač, ki je v Sloveniji visoko nadpovprečna, korak v smer, ki jo pričakujemo od vlad in strank, ki se imajo za desnosredinske.
Nova Slovenija ima sicer takšne politike v svojih programih in se zanje tudi redno zavzema; zato ne čudi, da tokrat nosi prapor sprememb, seveda skupaj s SDS, brez katere takšne odločitve niso mogoče. Navsezadnje finančni minister Andrej Šircelj, brez katerega reforme, ki tako posega v javne finance, enostavno ne more biti, pripada stranki SDS. Gospodarstvu prijazna pa je seveda tudi Počivalškova Konkretno.
Jasno, če gospodarska rast in vse ostalo ne bo šlo po načrtih, zna biti reforma javnofinančno problematična, kar navsezadnje opozarja tudi vedno stroki Fiskalni svet. Kakšen pristop bo v tem primeru uveljavila vlada, pa je predvsem stvar njene barve; če bo po volitvah ostala na oblasti desna sredina, lahko pričakujemo napore v smer vitkejše države, z drugimi besedami, krčenje stroškov za državni aparat, debirokratizacijo, manj zapravljanja denarja za razne kulturno-umetniške nevladnike in podobno. Če pa se bo na oblast vrnila leva opcija, seveda sledi dvig davkov s prenesenim bremenom predvsem na gospodarstvo.
Tudi na tem področju se namreč križata dva koncepta; koncept vitke države z manj vmešavanja in manjšo regulatorno vlogo, ki ga zagovarja politična desnica, ter koncept močne, vseprisotne države, z večjo regulatorno vlogo in večjo pristojnostjo za pobiranje in razdeljevanje denarja po ocenah politike, česar največji zagovorniki so ravno v Levici.
V tem mandatu se je zaradi izrednih okoliščin razlika med obema konceptoma precej zabrisala. Korak v smeri nižanja davčne obremenitve prihodkov pa je med njima vendarle potegnil črto.
.
Kot podpornik te vlade ne podpiram predloga NSi. Levica ima radikalne predloge a ta o ukinitvi plačevanja dodatnega zavarovanja je najboljši. Jaz moram plačevati preko 40 eur, ker več let nisem imela dodatnega zavarovanja. Tako naj bi ostalo dosmrtno, kazen za neplačevanje, čeprav sem razlike pri zdr.storitvah doplačevala. Poleg vsega sem na začetku tri mesece plačevala, stran metala denar, ne da bi smela koristiti to zavarovanje. Banda zavarovalniška pokvarjena. Prenekateri politik, vključno z NSi ima lastne interese v zavarovalnicah, Vrtovec je že en od njih. Kaj pomeni cca 35 eur nekomu z minimalno plačo in kaj nekomu z nekaj tisočakov? Prvemu je to skoraj 5%, nekomu drugemu 1% ali manj.
Kraševka
02. 03. 2022 16:02:010
Ta vlada dela v KORIST Slovenije in tudi v vašo korist - Japajade!.
4 komentarjev
Japajade
Kot podpornik te vlade ne podpiram predloga NSi. Levica ima radikalne predloge a ta o ukinitvi plačevanja dodatnega zavarovanja je najboljši. Jaz moram plačevati preko 40 eur, ker več let nisem imela dodatnega zavarovanja. Tako naj bi ostalo dosmrtno, kazen za neplačevanje, čeprav sem razlike pri zdr.storitvah doplačevala. Poleg vsega sem na začetku tri mesece plačevala, stran metala denar, ne da bi smela koristiti to zavarovanje. Banda zavarovalniška pokvarjena. Prenekateri politik, vključno z NSi ima lastne interese v zavarovalnicah, Vrtovec je že en od njih. Kaj pomeni cca 35 eur nekomu z minimalno plačo in kaj nekomu z nekaj tisočakov? Prvemu je to skoraj 5%, nekomu drugemu 1% ali manj.
Kraševka
Ta vlada dela v KORIST Slovenije in tudi v vašo korist - Japajade!.
AlojzZ
Premalo, da bi dal svoj volilni glas NSiju. Verjetno ga bom dal Povežimo Slovenijo.
MEFISTO
Glavno je, da daš glas kateri od strank sedanje in bodoče vldajoče koalicije!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.