NSi zaustavlja Levico, ki z zvišanjem davkov želi "napasti slovensko podeželje"

irena

BARBARA RAKUN

lovec

Jon

Dragi Jon, ali ste slabo prebrali predloge Levice, da jih niste razumeli, ali pa nočete razumeti, kaj predlagajo. Ne samo nenaseljenih nepremičnin, oni hočejo obdavčiti tudi po njihovi oceni prevelike naseljene nepremičnine! To pomeni, da npr. naseljeno luksuzno stanovanje sredi Ljubljane, ki ni večje od 160m2, ne bo obdavčeno, medtem ko bo naseljena kmečka hiša v Prekmurju, krita s slamnato streho, obdavčena, če je večja od 160m2. V čem je logika obdavčitve, kjer obdavčiš revnega prekmurskega kmeta, ne obdavčiš pa bogataša, ki si privošči nakup luksuznega stanovanja sredi prestolnice? Dragi Jon, poskusite razumeti, da tudi naši odrasli otroci še nimajo lastnih stanovanj. Ali bo zato Levica nas, njihove starše, ki smo se 15 let odrekali marsičemu, da smo obnovili staro hišo in zagotovili streho nad glavo svoji družini, torej tudi lastnim otrokom, ki še zmeraj živijo z nami v isti hiši, v istem gospodinjstvu, zdaj dodatno obdavčila preveliko kvadraturo hiše??? Je torej osnovni namen obdavčitve, da bomo starši plačali davek državi - ker smo po mnenju Levice zgradili nekaj kvadratnih metrov preveliko hišo, kjer stanujejo tudi naši otroci! - namesto, da bi starši sami finančno podprli lastne otroke, da bi se ti morda lahko odselili, pa magari v najemniško stanovanje? https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-za-obdavcitev-velikih-in-praznih-nepremicnin-nsi-za-referendum/617529

Dragi Jon, berite in se izobražujte - vsi v spodnjih člankih omenjeni lastniki nepremičnin so neokomunistični pristaši stranke Levica, ki se držijo neosocialističnega obdavčitvenega gesla: "Vzemimo vsem revnim, da bo več ostalo za nas bogate!". To je elita, ki svojih stanovanj na elitnih lokacijah ne bi obdavčila, ker čisto slučajno niso večja od 160m2, seveda pa tudi prazna ne bodo, kajti z oddajanjem stanovanj v mestnih središčih LJ ali KP se da res fino zaslužiti. Oni bi obdavčili revne lastnike nepremičnin na slovenskem podeželju, ki svojih nepremičnin ne morejo niti oddati niti prodati, ker za bivanje v rovtih pač ni velikega interesa. To je roparska neokomunistična logika obdavčenja, ki jo zastopa Levica: "Tuje hočemo, svojega ne damo!" <a href="https://demokracija.si/slovenija/matej-tasner-vatovec-poslanec-levice-si-je-nabral-presenetljivo-veliko-premozenja/" target="_blank" rel="noopener nofollow ugc">https://demokracija.si/slovenija/matej-tasner-vatovec-poslanec-levice-si-je-nabral-presenetljivo-veliko-premozenja/</a> https://nova24tv.si/slovenija/politika/partnerica-luke-mesca-pri-27-letih-kupila-trisobno-stanovanje-se-en-dokaz-kako-levicarji-govorijo-o-enakosti-sami-pa-zivijo-povsem-po-kapitalisticno/

Dragi Jon, spodaj je pa prav poseben primer neokomunista, ki s tujim denarjem kupuje za lastne potrebe. Ko že pozivate vse Slovence, naj stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega, povprašajte še tega Slovenca (besede, ki označujejo slovenski ali kateri drug narod vedno napišemo z veliko začetnico, Jon!), ali bi za spremembo stopil skupaj z vami in nami in naredil nekaj dobrega za vas in vse nas? <a href="https://nova24tv.si/slovenija/politika/zgodba-bralca-tik-pred-protesti-je-sindikalist-strukelj-porabil-120-tisoc-evrov-za-nov-apartma/" target="_blank" rel="noopener nofollow ugc">https://nova24tv.si/slovenija/politika/zgodba-bralca-tik-pred-protesti-je-sindikalist-strukelj-porabil-120-tisoc-evrov-za-nov-apartma/</a> https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/od-kod-eliti-denar-kucanov-vnuk-in-strukljev-sin-ze-pri-rosnih-devetih-letih-prisel-do-svojega-stanovanja/

Dragi Jon, berite in se izobražujte, da ne boste naslednjič zopet revežev pozivali, naj stopimo skupaj in plačujemo davke za vaše "krvave potrebe", kot vi pravite pomanjkanju stanovanj... ...ja, nekateri smo res krvavi pot potili, da smo prišli do lastnega doma, Levica in vi z njo, Jon, pa bi naše krvave žulje hoteli še dodatno obdavčiti?!? Ne bo vam uspelo. Spodaj je zelo nazoren prikaz obdavčitve po Levici - "Vzemi revežu in pusti bogatemu!" <a href="https://mobile.twitter.com/Libertarec/status/1509059870133268484?ref_src=twsrc%5Etfw" target="_blank" rel="noopener nofollow ugc">https://mobile.twitter.com/Libertarec/status/1509059870133268484?ref_src=twsrc%5Etfw</a>

Ne, hvala! Mladi želimo višje plače ne komunizma!

helena_3

Stajerska2021

Tudi, ce je res, da je 170.000 stanovanj praznih, so ta zanesljivo tam, kjer jih nihce noce. Zanesljivo niso v Ljubljani.

Peter Klepec, tudi s tem se strinjam. Vsi bi bili v velikih mestih in vsi bi imeli vse čim ceneje. Pogosto apetiti ne gredo v korak z voljo do dela!

BARBARA RAKUN

Gospa Barbara, vaša zgodba je vsekakor trpka, predvsem zaradi nekakšnega občutja brezizhodnosti, ki veje iz nje. Prvo vprašanje, ki se mi je porodilo ob vaši pripovedi, je tole: zakaj, pri Bogu, glede na to, da vaša primarna družina sploh ne izhaja od tam, vztrajate v slovenski prestolnici? Ali vas je v prestolnici morda zadržala ljubezen, ker je vaš mož Ljubljančan? Za marsikoga iz moje generacije je bilo bivanje v Ljubljani, kamor smo se Neljubljančani bili primorani preseliti v času študija, recept za permanentno depresijo! Najbolj depresivni so bili konci tedna, ko smo zaradi priprav na izpite ostajali v Ljubljani - čez vikend je mesto, izpraznjeno od študentarije in srednješolcev, običajno popolnoma zamrlo, premožnejši prebivalci so se spokali na izlete ali na svoje vikende izven prestolnice, nižji sloji pa v soboto dopoldne na centralno tržnico in bolšjaka, popoldne pa pred televizorje. Če je bilo vreme oblačno in megleno (kar je največkrat tudi bilo), je bila situacija še depresivnejša. Po zaključku študija so le redki Neljubljančani iz moje generacije ostali v Ljubljani, si tam našli zaposlitev, ustvarili družino in oblikovali trajno življenje. Običajno so ostali tisti, ki so v Ljubljani že med študijem našli trajnejšo zaposlitev, ali pa so imeli trajno rešen stanovanjski problem (lastniška stanovanja po starših ali drugih sorodnikih). Tisti, ki nismo izpolnjevali nobenega od teh dveh pogojev, smo se skoraj vsi, in to z velikim olajšanjem, izselili iz Ljubljane ter poiskali svoje življenjske priložnosti v domačem okolju ali drugje po Sloveniji. Enako je tudi našim potomcem Ljubljana predstavljala zgolj nujno vmesno postajo na življenjski poti. Imamo tudi kar nekaj znancev, rojenih Ljubljančanov, ki so dejansko pobegnili iz prestolnice in si življenje ustvarili drugje v Sloveniji. Dovolj mladi ste še in če vas nič posebnega in izrednega ne veže na Ljubljano (ne vem, kakšna je vaša izobrazba, verjamem pa, da vam stalna zaposlitev ogromno pomeni, a stalne zaposlitve se ponujajo po vsej Sloveniji) vam vsekakor priporočam, da razmišljanje o preselitvi in večji življenjski spremembi vključite v svoje načrtovanje prihodnosti. No, razen če vam konec koncev kar ustreza, tako kot stvari stojijo in ste raje "suženj" svoje stalne zaposlitve, ali pač nečesa drugega, kar prestolnica nudi, ostala Slovenija pa ne. A zavedajte se vsaj tega, da ste se potemtakem sami obsodili na obstoječe razmere. Vsekakor pa bi za veliko življenjsko spremembo nujno potrebovali soglasje, skupno načrtovanje in sodelovanje vašega življenjskega sopotnika oziroma družine. Pregovor pravi, da kdor ničesar ne tvega tudi v ničemer ne bo profitiral... ali približno tako.

Tudi jaz tako mislim. Sami se odločimo, ali bomo SVOBODNI in REVNI, ali pa manj svobodni in bolj premožni. Če bi živela pri svojih straših, ne bi plačevala najemnine, bi pa imela manj svobode in manj prostega časa, ker bi bilo potrebno staršem kaj pomagati. Z možem sva po končanem 8-urnem delu, vedno pomagala staršem na kmetiji. In tudi sedaj, kot penzionista veliko časa preživiva na njivah. Gmotno smo dobro preskrbljeni, prostega časa pa SKORAJ NIMAMO. Vsakemu nekaj MANJKA. Enemumanjka prosti čas, drugim zaslužek. Nekje sem brala, da ko je cesarica Marija Terezja, 1754 uvedla OBVEZNO ŠOLSTVO, so po vaseh ZIDALI šole. Vsak je moral DENARNO prispevati. Če pa kdo ni imel denarja je imel pa veliko prostega časa, je pač pomagal brezplačno ZIDATI in si tako odslužiti delež. Pač tako je, da če nikomur nič ne pomagamo, ali imamo pravico ZAHTEVATI pomoč drugih?

Madison,pa kaj ste vi sploh prebrali,kaj sem jaz napisala.? Očitno ne. Lepo vam je razloženo vse. V Ljubljani sem si ustvarila življenje,družino,imam službo,delam kot socialna delavka in to zelo uspešna. Sem tudi prostovoljka, vpeta v veliko aktivnosti. In se ne delam žrtev,samo opozarjam na krivice,ki se dogajajo nam najemnikom,tisti ki smo dolgo časa imeli sluzbd za določen cas. Vi pa meni da sem suženj razmer in da sem se sama odločila za to. Ne razumete in ne razumete da država že 30 let ne naredi ničesar za izboljšanje stanovanjskih pogojev za nekoga,ki ima dolgo let službo za določen čas,ki mogoče zboli. In vi bi njemu,da si je za to sam kriv. Pa zaboga a ste prebrali,da doma ne morem biti,v Zg. Savinjski dolini ni službe zaenkrat zame. In da kjerkoli bi bila v Sloveniji sedaj,so nepremičnine zelo drage. Pa mi govorite,naj tvegam. Tvegala sem v življenju že veliko. In ne mi govorit da se oklepam stalnosti službe. Saj sem pri 40.letu dobila prvič službo za nedoločen čas in jo res obožujem,z vsem srcem opravljam svoje delo. Zakaj bi jo potem menjala,saj smo redki taki,ki smo lahko srečni,da z veseljem opravljamo svoj poklic.

Obstaja funkcija trga in obstaja socialna funkcija drzave. Trg doloca cene nepremicnin in najemnin. Kdor se s svojimi dohodki ne more najti na trgu, je zunaj. Drzava mora nekako „ujeti“ tiste, ki ne morejo konkurirati na trgu. Sicer so pod mostom. Ne mores kar nekomu ukazati naj gre v „Prekmurje“, ker so tam stanovanja na pol zastonj, ce pa tam ni sluzbe zanj. Dejstvo je, da ce si „spodaj“, najbrz ne bos imel svoje strehe nad glavo in se potomcem ne bos nicesar zapustil. To je povsod tako. Ni mozno „zahtevati“ nizjih, znosnih cen in najemnin. Ce mora torej vskociti drzava s svojo socialno politiko, se je treba pa prilagoditi velikosti malhe. Ne poznam niti ene drzave, tudi bogatih ne, ki bi imela dovolj denarja, da bi placala toliko sociale, da bi bili vsi zadovoljni. Ena SLO se sploh ne. Ampak to ne pomeni, da je treba pac toliko vzeti tistim, ki imajo in dati tistim, ki nimajo. Namrec, po takem, Mesecevem kljucu potem zelo hitro vecina nima, namesto da bi vsi imeli. Enostavne formule ni. Ceprav vse resitve rabijo gospodarsko prosperiteto, visji BNP. Ce je globalno vec denarja, je tudi lazje deliti. Ampak tega ravno Levica ne zna narediti. Pa se precej drugih tudi ne.

Spoštovana gospa Barbara, prebrali smo točno to, kar ste napisali: da v Ljubljani ne morete priti do poceni stanovanja, na glede na to, ali ga želite najeti ali kupiti. Pri tem država nima veliko opraviti, na cene stanovanj in najemnin pač vplivata ponudba in povpraševanje na trgu z nepremičninami. Če se vam zdi, da imate v Ljubljani premalo občinskih najemniških stanovanj, bi bil pravšnji naslovnik vašega vprašanja, zakaj takih stanovanj v Ljubljani ni v obilju, vsekakor vaš županković. Če pa si želite živeti v socialistični uravnilovki, kjer bi bilo stanovanj sicer na razpolago kar precej, a zato ne bi bilo marsičega drugega, kar bi danes težko pogrešali, ste se pač malce prepozno rodili.

Niti meni oziroma naši družini in otrokom ni bilo nič podarjeno, pa čeprav ne živimo v slovenski prestolnici. Za to, da danes naša družina poseduje skupno streho nad glavo, je bilo potrebnih petnajst let doslednega odrekanja marsičemu ter veliko fizičnih naporov odraslih članov družine. Pred tem smo živeli v podnajemniških stanovanjih. Enako kot vam je bilo tudi nam škoda plačevati najemnino zasebniku v žep, ko bi v enaki višini raje vplačevali obroke kredita, s katerim bi kupili nekaj svojega. Enako kot vam, niti nam občina ni odobrila najema občinskega stanovanja. Naše prošnje za dodelitev stanovanja niso hoteli niti sprejeti v obravnavo! Odgovor referentke ob zavrnitvi vloge je bil, da pred njeno pisarno vsak dan čakajo ženske, begunke iz bivše Jugoslavije z otroki (to se je namreč dogajalo med vojno na Balkanu), ki nimajo strehe nad glavo, mi pa da se bomo gotovo nekako znašli, ker da smo domačini in naj se naslonimo na širšo družino. In smo se znašli, ker smo bili pač primorani znajti se. V nekem trenutku sva se starša odločila, da podnajemništvo in selitve niso prava rešitev za najine otroke. Po mnogo preračunavanja in po sprejeti odločitvi, da tvegamo najem kredita za nakup nebivalne ruševine (do toliko smo pač lahko segli), se je začelo obdobje odrekanja zaradi stroškov obnove hiše in odplačevanja kredita. Nekateri pravijo, da je ceneje sezidati hišo na novo... seveda, če imaš pred tem že v lasti zazidalno parcelo, česar mi nismo imeli. Z voljo, vztrajnostjo in delom nam je v treh letih hišo uspelo obnoviti do bivalnega stanja, nato pa še par let, da smo jo do konca opremili. Cenimo to, kar nam je uspelo doseči. Življenja v prestolnici si niti danes ne bi mogli privoščiti in si ga niti ne želimo. Večina slovenskih državljanov nas ni bogatašev, zato večinoma vsi vemo, da če hočeš na enem koncu nekaj finančno ali lastniško pridobiti, se moraš na drugi strani nečemu drugemu odpovedati - tako je vedno bilo in vedno bo. Ne morete živeti v prestolnici in pričakovati usmiljenje od ljudi na način, da vam bodo poceni oddajali svoje lastniško stanovanje, medtem ko jim je nekdo drug pripravljen plačati več kot vi. Pa čeprav trkate na "krščansko dušo" stanodajalcev, takega usmiljenja pač ni. Vsi, ki smo morali plačevati visoke najemnine za študentske sobice v Ljubljani, vemo, da takega usmiljenja v Ljubljani pač ni. To ni nikakršna krivica, zgolj vaše zmotno prepričanje, da se vam godi krivica.

Je kar težko brati, gospa Barbara, koliko zagrenjenosti je v vas, kljub terapijam, o katerih pravite, da ste jih dali skozi. Pa saj na kmetijah je bilo povsod tako. Trdo delo od jutra do večera. Tudi mojo pokojno mamo bi lahko označila za sužnjo. Pa jo imam za junakinjo. Res ni imela 5 otrok, ampak ob trdem delu in možu alkoholiku ji ni bilo lahko. Nikoli me ni objela ali poljubila ali se kako drugače ukvarjala z menoj, tudi oče ne. Tako je bilo v navadi takrat. Ampak! Kozarec je lahko na pol prazen ali na pol poln. Spominjam se - ko sem kot osnovnošolka zjutraj vstala za šolo, je moja mama že prišla iz hleva. In mi postregla s sveže namolženim mlekom in domačim kruhom. In več kot 10 let kasneje - ko sem se pozno zvečer vračala od izpitov v Ljubljani (študij ob delu v tovarni, za kmečke takrat ni bilo štipendij) v svojo vas - peš seveda - sem že od daleč videla na hribu majhno lučko. Mama je bedela, pletla in me čakala. In koliko je znala! Včasih se njeni potomci pogovarjamo, kako je brez hladilnika in skrinje znala poskrbeti za ozimnico! Kako je praktično "iz nič" skuhala kosilo! Do kolen ji ne sežem. In predvsem - njen pogum in optimizem, ki je nikdar ni zapustil, kljub težkim dnem. S svojim zgledom nas je učila živeti. Tudi oče v svojih redkih treznih trenutkih. Pogosto je bilo težko, a z ljubeznijo se ju spominjam in molim zanju vsak večer. Gospa Barbara, jaz mislim, da je težko živeti s toliko grenkobe in zamer v srcu, kot jih je čutiti iz vašega pisanja. Ko se sprijazniš s svojo vlogo v življenju, kot je to znala moja mama, je vse lažje. Nihče nič s seboj ne nese na oni svet, zato je tudi nevoščljivost neproduktivno čustvo. Seveda, jaz imam svojo streho nad glavo. Podedovano. Nisem odšla s kmetije. Nisem hodila na dopuste. Treba se je bilo znajti, uskladiti službo, delo na kmetiji, skrb za ostarele starše. Pač zgolj vzdržujemo kmetijske površine v funkciji - nikoli ne veš... Tudi to vzame čas. A zdaj že mladi pomagajo. Lepo jih je videti. Tudi v njih živi duh in energija moje pokojne mame.

kdorkoli

Kdorkoli, socialistična zakonodaja, ki ščiti predvsem najemnika, znatno manj pa najemodajalca, je seveda tudi anomalija, ki bi jo bilo treba odpraviti. Zdaj je na oblasti desna vlada, naredila pa ni nič v tem pogledu, kolikor je meni znano. Preureditev velikih stanovanjskih hiš v večstanovanjske hiše, ki bi jih lastniki lahko oddali mladim družinam, pa je druga zadeva. Država bi lahko pomagala zainteresiranim lastnikom velikih hiš s subvencijami ali vsaj s financiranjem potrebnih arhitekturnih projektov. Vsekakor bi to bilo veliko cenejše kot gradnja javnih najemnih stanovanj. Razumi, če moreš.

kdorkoli Imate prav. najemnik je z dosedanjim zakonom - mnogo bolje zaščiten, kot lastnik. Lastnik je v stanovanje vložil prihranke in če najemnik ne plačuje najemnine, niti elektrike in vode, mora vse to poravnati LASTNIK. In ker najemniki zakonodajo izkoriščajo, tudi ne plačujejo stroškov in ne škode, ki jo v stanovanju naredijo. Prav zato je za lastnika bolje, da je stanovanje prazno in se ga hrani za vnuke, če ga že otroci ne rabijo.

V SLO vlada ni na oblasti.

stanchy

Točno tako.

Kraševka

Točno tako. Hvala. Janez KK

Res je naj mi kdo obdavči hišo ki sva jo s ženo gradila morja sploh nismo poznali sedaj bi ti levi živeli od mojih dajatev naj pozabijo.

Ljubljana

rasputin

...putin, večje prazne hiše podedujejo dediči itd. Po socialistično razmišljaš. A ti boš svoje stanovanje zapustil politiki, državi, pred tvojo smrtjo? Aja, računaš, da boš večno živel? Ali kaj? L.r. Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan.

Janez Kepic, te prazne hiše so prazne zato, ker so otroci, dediči, odšli od doma in si uredili svoja stanovanja. Tudi v več stanovanj preurejene hiše bi postale njihova last. Od njih bi imeli vsaj kako korist, ker bi v njih imeli najemnike. Podedovati ogromno prazno hišo, ki je ne rabiš, pomeni, dobiti jo na grbo. Samo sprehodi se po slovenskih vaseh in boš videl vsepovsod prazne, razpadajoče hiše, ki so jih podedovali nezainteresirani dediči. Komentiraš stvari, o katerih nimaš najmanjšega pojma, a imaš žal premalo soli za soljenje pameti drugim.

...putin, ja in kdo bi plača tvoje politino komunistično-socialistično preurejanje tujih huiš. A boš plačal iz svojega žepa ? Janez KK p.s. ljudje v vaseh se že sami zmenijo, brez vas levih"pametnjakovičev"

Ljubljana

Ljubljana

Popolnoma se strinjam s komentarjem, vendar večini volilcev levice to ne potegne. Kar naj jih obdavcijo, pa sem prepričan, da to nebo edini davek. Levica je vedno jemala, dala pa ničesar. Mesec je brez možganov.