Odločitev ESČP, ki uničuje taktiko nezakonitih migrantov in ki pod vprašaj postavlja odločitev slovenskega Ustavnega sodišča

Vir foto: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 13. februarja izdalo sodbo, ki zna spremeniti pogled Evrope na ukrepe, ki se jih posamezne države poslužujejo pri reševanju migrantske krize. ESČP je v svoji sodbi v zadevi državljana Malija in Slonokoščene obale proti Španiji razsodilo, da ukrepi, ki jih je Španija izvajala v zvezi s povečanim številom migrantov na meji, niso v neskladju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in njenimi protokoli.

Španija je skupino migrantov, ki so poizkušali nezakonito vstopiti na območje španske enklave Melila na meji z Marokom, izgnala, brez da bi jih pred tem individualno obravnavala. S tem pa ni kršila 4. člena 4. protokola h Konvenciji.

Odločitev ESČP pod vprašaj postavlja tudi nedavno razsodbo slovenskega ustavnega sodišča, ki je zavračanje brez individualne obravnave z 8:1 tudi v izrednih razmerah označilo za nedopustno. Kot "bolj politično kot pravno resnicoljubno" je v odklonilnem ločenem mnenju odločitev kolegov takrat označil ddr. Klemen Jaklič. In zdaj se kaže, da je imel prav.  

V Melilo sta pritožnika želela vstopiti 13. avgusta 2014 tako, da sta poizkušala preplezati ograjo na meji. Pri tem pa sta, po mnenju Sodišča, izkoristila prednost velike skupine migrantov, ki je sočasno in s pomočjo sile poizkušala vstopiti v Melilo. Tam je skupino migrantov prestregla španska Guardia Civil in jih brez posebnega obravnavanja pospremila nazaj na maroško ozemlje. Sodišče je odločilo, da je tak izgon ni kršil pravice, ki izhaja iz 4. protokola h Konvenciji in prepoveduje skupinski izgon tujcev iz države.

ESČP: Če migranti na območje vstopijo nezakonito, sami nosijo posledice takih ravnanj


Sodišče je o zadevi najprej odločalo v manjšem senatu, ki je zaznalo kršitev 4. protokola h Konvenciji, kasneje pa je na zahtevo Španije o zadevi odločal še veliki senat sedemnajstih sodnikov, med njimi tudi slovenski sodnik Marko Bošnjak. Senat je svojo odločitev utemeljil na dejstvu, da sta migranta sama izbrala nezakonito možnost za vstop na špansko ozemlje, čeprav bi lahko to storila na zakonit, za to predviden način.

Španija je imela na območju Melile vzpostavljene štiri točke, kjer so lahko tujci zakonito vstopili na špansko ozemlje in tudi zaprosili za azil. Take prošnje je Španija tudi vsebinsko in individualno obravnavala. Sodišče je ocenilo, da je taka ureditev ustrezna, da se posamezniki ne poslužujejo nezakonitih možnosti vstopa na ozemlje druge države.

Čeprav sta pritožnika navajala, da pred izgonom nista imela možnosti individualne obravnave, Sodišče v tem ni videlo kršitve 4. protokola h Konvenciji, ker je bilo takšno ravnanje Španije posledica lastnih ravnanj pritožnikov, ki sta zavestno izbrala nezakonit način za vstop na ozemlje Melile, poleg tega pa sta za nezakonit vstop izrabila moč večje skupine in silo.

(Ne)ustavnost Zakona o tujcih?


Ustavno sodišče Republike Slovenije se je že opredeljevalo do slovenske zakonske ureditve, ki je določala, da lahko policija vstop v državo onemogoči večjemu številu ljudi, tudi brez individualne obravnave. V odločitvi iz oktobra 2019 so sodniki razveljavili 10.a in 10.b člen Zakona o tujcih. Že takrat pa je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da Ustavno sodišče zakona ni presojalo pravilno, saj je materijo zakona razumelo kot določbo, ki velja za običajne razmere, čeprav je iz okoliščin jasno razvidno, da gre za ureditev, ki je upoštevana v izrednih razmerah.



Sodba ESČP pa spreminja pogled na (ne)ustavnost zakonske ureditve, ki jo je razveljavilo Ustavno sodišče. Ureditev bi glede na odločitev ESČP lahko bila skladna s Konvencijo in tudi Ustavo Republike Slovenije. Pod pogojem seveda, da Slovenija tujcem na svojih mejah omogoča dejanske možnosti za zakonit vstop v državo in vložitev prošnje za azil.

KOMENTAR: Uredništvo
Udarec za nezakonite migrante in nevladnike, ki skušajo izsiljevati države
ESČP je s svojo odločitvijo presenetilo, prav tako pa je postavilo nova merila za reševanje migrantskih vprašanj s katerimi se sooča Evropa. Še vedno pa so lobiji, ki si želijo odprte Evrope, močni. V prid temu govori že dejstvo, da sta pritožnika sploh peljala postopek pred ESČP, ki ni preprost in poceni. Nezanemarljivo je tudi število mednarodnih organizacij, ki so sodelovale v postopku in so se postavile na stran migrantov. Kljub temu je ESČP ostalo realno in državam pogodbenicam Konvencije v svoji sodbi ne nalaga nemogočih obveznosti v zvezi z azilno politiko. Prav zato odločitev ESČP zagotovo ne bo ostala spregledana v evropskih državah, ki se soočajo z večjimi skupinami nezakonitih migrantov. Gre še za enega v vrsti signalov, s katerimi se poizkuša zajeziti dotok nezakonitih migrantov, ki je za države jasen: če obstaja učinkovita možnost za zakonit vstop in vložitev prošnje za azil, lahko vsi, ki v državo poizkušajo vstopiti nezakonito, nosijo posledice svojih ravnanj. Tudi v skupinskem izgonu iz države brez individualne obravnave. Prav tako pa je sodba ESČP zelena luč za slovensko politiko, ki bi lahko z enakimi argumenti poizkusila s sprejetjem zakonodaje, ki bi v izrednih razmerah omogočala zavračanje nezakonitih migrantov brez predhodne individualne obravnave.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00

Prihajajoči dogodki

MAJ
19
Prepevam ti v zahvalo
18:00 - 19:00