Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"

V tokratni oddaji Odmev tedna, ki jo vodi Vida Petrovčič, je z nami politični komentator dr. Sebastjan Jeretič.

Glavna igralca tega tedna sta bila Tomaž Vesel in Marta Kos, oba v igri za komisarsko mesto v Bruslju, a ne hkrati. To je pravzaprav saga, ki kaže na politično amaterstvo predsednika vlade dr. Roberta Goloba, meni komentator. Zaletavost z najavo kandidata že pred poletjem, potem poletna ležernost, ko je skakal, kot pravi naš komentator, »s tekme na tekmo in s plaže na plažo«, nazadnje, ko je pa že vse zavozil in prišel v časovno stisko, pa krivi druge za zavlačevanje postopka. Menda je spet "kriv" Janez Janša. Stranka SDS zahteva razkritje razlogov za "odstopljenje" Tomaža Vesela - dr. Jeretič komentira, ali v tej zahtevi stranke SDS vidi konstruktivnost ali nagajanje. Prisluhnite.

Kaj za ugled Slovenije pomeni, da želi vlada za evropsko komisarko Marto Kos, ki jo domnevno bremeni sodelovanje z nekdanjo komunistično tajno policijo Udbo? Za tiste, ki se spominjajo preteklosti, je to izjemno problematična okoliščina, za druge, ki jim zgodovina ni tako pomembna, pa manj ali sploh ne, meni komentator. A ne glede na vse - ali gre izbiranje komisarjev, ki ga vodi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, sploh v smeri izbire najbolj kompetentnih kandidatov, ljudi, ki bi uspeli Evropo potegniti iz globoke krize, v katero drsi?

Je pa predsednik vlade zagotovo izmeril svojo specifično težo na mednarodnem parketu. Ki je... "Celoten proces je blamaža za državo in očitno je, da Robert Golob nima nobene teže v Bruslju, pa tudi ne izkušenj, ki bi mu omogočile, da bi uveljavil voljo v pogajanjih z Ursulo von der Leyen," meni dr. Jeretič.

V dneh, ko smo deležni prvega popoletnega obilnega deževja, pa spomin na lanskoletne poplave ne usahne. Najbolj zato, ker vlada ni uspela urediti sanacije, kljub povsem drugačnim obljubam in zaletavo vehementnim izjavam predsednika vlade pred dobrim letom. Poslanec Bojan Podkrajšek je v Državnem zboru predvajal posnetek izjav Roberta Goloba ob lanskoletnih poplavah, poslušajte si jih v oddaji. Če bi se uresničile, se poplav niti spominjal ne bi več nihče. A se niso. Kar kaže na dvoje: na povsem nerealno zaletavost predsednika vlade z izjavami, ki "so politična neumnost, saj izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev", in na nesposobnost vladne garniture, pri kateri so edini (ne)oprijemljiv rezultat bolj ali manj le besede.

A predvajanje leto starih izjav predsednika vlade je močno zmotilo predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Menda poslanec izjav ne bi smel predvajati brez predhodne najave, je rekla. Zakaj ne, ne razume nihče. No, morda tisti, ki želijo slikati Potemkinovo vas vrhunske vladne politike in nas slepiti z bliščem oblačil nagega cesarja? Komentator si zastavlja zanimivo vprašanje, kakšen je psihološki profil dr. Roberta Goloba, pri katerem vidi "neko megalomanstvo, lastno vzvišenost in aroganco"...

Ne glede na vse blamaže pa je "za ohranitev oblasti pomembna matematika v parlamentu. Ta matematika je, takrat ko je ljudstvo 'zaplesalo', omogočila takšno rezervo predsedniku vlade, da zlahka zdrži do konca mandata", ugotavlja dr. Jeretič. Ja, "ples" ljudstva ni nujno nekaj dobrega...

Koalicijski vrh se je zbral na Brdu pri Kranju in začrtal reforme, na kar smo se že precej navadili, pričakujoč, da ne bodo nikoli izvedene. Sedaj naj bi se osredotočali na boj za demokratizacijo, karkoli naj bi to že pomenilo, pri čemer zna biti ta boj nevarna reč, ker zveni precej militantno, in javno zdravstvo. Komentator opozarja na problem neprimernega odnosa vlade do zdravnikov in eksperimentiranje, ki se kaže že v nerazumevanju razlik med javnim, zasebnim, državnim, privatnim... V nekem smislu se dogaja "neokomunistični naskok na javno zdravstvo, strašijo nas z ameriškim sistemom, peljejo pa v severnokorejskega". Zdravniki sicer opozarjajo, a ne vsi - nekateri so utihnili, tudi kirurg Erik Brecelj, ugotavlja dr. Jeretič.

Se nam obeta nova stranka gospodarstvenikov? Brbotalo je že večkrat v preteklosti, ko sta se razgalila amaterstvo in nesposobnost, pravi dr. Jeretič. Ali imamo nabor ljudi, ki bi lahko vstopili v državno politiko in prispevali h kakovosti političnih procesov? "Bistvena razlika med tistimi, ki imajo izkušnjo v lokalni in interesni politiki, ter 'pobalini', ki so čez noč skočili v parlament in na žaljiv ulični način nastopajo v nacionalni politiki, je v tem, da je prvim bistvo politike racionalni dialog, odprtost, iskanje skupnega dobrega." Dialog in iskanje skupnega dobrega - dr. Jeretič pojasnjuje, da smo to v preteklosti že imeli, pa centrom moči ni bilo po volji. Prisluhnite, kaj se je zgodilo Borutu Pahorju po tem, ko je vstopil v partnerstvo za razvoj v času prve vlade Janeza Janše.

V krizi je tudi Evropa, a se vseeno za spoznanje bolj ukvarja z vsebino. V želji rešiti industrijo, ki jo uničuje tudi t. i. "zeleni prehod", je nastalo poročilo Maria Draghija, nekdanjega predsednika Evropske centralne banke. V njem analizira in išče rešitve. Z veliko novega denarja, torej zadolžitvami, bi pognal industrijo. Pa je to sploh realno, ob že zgodovinsko visoki zadolženosti in negativnih demografskih trendih v Evropi?

Več denarja ni vedno rešitev, še posebej, če ga ni. Morda je pa bolje delati bolj po pameti. Dr. Jeretič pojasnjuje, kako se v Evropi samoonemogočamo z nesmiselno in pretirano regulacijo, tudi zeleni prehod je del tega problema: "Kontrolo nad nekaterimi ključnimi materiali zelenega prehoda ima Kitajska, ki pa je hkrati največji onesnaževalec." Kaj potem z zelenim prehodom na globalni ravni sploh rešujemo? Nič, "vse kar smo dosegli, je zgolj sesutje evropske industrijske propulzivnosti, ki je v veliki meri temeljila na racionalni ceni energentov," pojasnjuje dr. Jeretič. Prisluhnite mu.

V energetiki se vrtijo milijarde dobičkov. Eden od najbogatejših Slovencev je obogatel s prodajo emisijskih kuponov, regulatornim ukrepom, ki sedaj sesuva proizvajalce električne energije, tudi TEŠ, nenormalno draži električno energijo podjetjem in gospodinjstvom ter, kar je pa za nekatere morda bistvo, kanalizira denar drugam... Dr. Jeretič razmišlja o številnih nelogičnostih in netransparentnosti energetskega sektorja.

Za "prave" se pa denar vedno najde. Svetlana Makarovič je od Ministrstva za kulturo prejela 8000 evrov za Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 protestno zavrnila. Pa za zloglasno stavbo na Litijski, ki je bila kupljena in preplačana pod taktirko Dominike Švarc Pipan, je minister za finance Klemen Boštjančič tudi našel denar. Računsko sodišče je za oboje ugotovilo, da je prišlo do kršitev zakona. A ministrica za kulturo Asta Vrečko pravi, da je to zgolj mnenje računskega sodišča. Seveda, vsak ima pravico do lastnega, a ne, saj smo demokratična družba. Denar pa itak ni problem, nam bodo pa malo davke dvignili...

Svetlana Makarovič se je pa, namesto da bi na stara leta (še) kaj lepega ustvarila ali pa vsaj v miru uživala, podala na pot ideološkega aktivizma, širjenja nestrpnosti in sovraštva. "Gospa Makarovič je pomembna umetnica, ki je naredila velika dela, po drugi strani pa je hkrati tudi predstavnica najbolj primitivne politične kulture, kar jo lahko gledamo v Sloveniji," meni komentator in opozarja na nenačelno  "shizofreno" situacijo: če se je enkrat odločila, da Prešernove nagrade protestno ne sprejme - zakaj se je sedaj, po 23 letih, premislila?

V Šmihelu pri Novem mestu so se streljali v romskem naselju, ranjen je bil otrok, malo kasneje pa je zagorela hiša strelca. Kot je ugotovil župan Novega mesta Gregor Macedoni, so Romi sami sebi največja grožnja, najbolj odgovorna za to pa država s svojim neukrepanjem. Kako dolgo še, sprašuje voditeljica Vida Petrovčič. Prisluhnite, ali komentator sploh še verjame, da bo ta vlada kakorkoli ukrepala: "Gre za padanje discipline v družbi. Na začetku mandata te vlade se je začelo padanje pravne discipline, ko so se naenkrat ukinile vse globe, ki so bile izrečene za prekrške v času epidemije." Je vzpostavitev reda ob dejstvu, "da se je tudi policija znašla v nemogočem položaju in so policisti pod pritiskom, da ne vedo, kaj naj naredijo, da ne bodo sami kaznovani za neko potezo", v tem trenutku sploh mogoče?

A varnostna tveganja, ki so jih prinesli neukročeni migrantski tokovi zadnjih let, se uresničujejo. Počasi postaja to jasno v vedno več državah. Nekdaj odprte meje znotraj EU se postopno zapirajo in ob učinkovitosti naše vladne garniture imamo "priložnost", da Slovenija postane migrantski žep. Različnost, za katero bi res težko trdili, da nas bogati...

Oglejte si oddajo Odmev tedna, brez para na slovenski medijski sceni. Z jasno besedo in v želji, da bi živeli v lepši domovini - dr. Sebastjan Jeretič in voditeljica Vida Petrovčič.