Odmev tedna: "Ker doma sistem vse prebavi, se leva politika, ko prestopi meje, ne zna obnašati"

Tokratni gost oddaje Odmev tedna, ki jo je vodil Luka Svetina, je bil prof. dr. Borut Rončević, dekan Fakultete za uporabne družbene študije (FUDV), intelektualec, sociolog in raziskovalec inovacij ter tehnologij v regionalnem razvoju.

Rončević je najprej komentiral odstop ministrice za digitalno preobrazbo - Emilije Stojmenove Duh, za katero je dejal, da je posledica spodletelega poskusa vpeljave »woke prebujenske« ideologije v slovensko politiko. »Razen tega, da je bila članica organizacije Ona Ve, o politiki pravzaprav ni vedela ničesar,« pravi Rončević in hudomušno pripomni, da se je ves mandat obnašala, kot da je popolnoma brez napak in da bomo morda šele čez čas videli, kako vsemogočno ministrico smo imeli. Sicer pa je bil kritičen do njenega pisma, ki ga je naslovila na slovenskega veleposlanika na Dunaju, ko ga je prosila, naj posreduje, da se izbriše njena kazen za prehitro vožnjo z modrimi lučkami po avstrijski avtocesti. »Problem je, ker ta leva politika znotraj slovenskega prostora smatra, da je vsemogočna. Tisti hip, ko prestopimo državno mejo, pa smo seveda razmeroma nepomembni. Ne znamo se držati mednarodnega sodelovanja in se ukvarjamo s temami, ki so nepomembne,« opozarja komentator Rončević.

Zgrožen je nad dejanji predsednice Državnega zbora, ki naj bi grozila Janezu Ciglerju Kralju in Danijelu Krivcu, ker so jo v poslanskih skupinah NSi in SDS zaradi oviranja dela opozicije in nasprotovanja ustanovitvi preiskovalne komisije o energetiki prijavili policiji. Zupančičeva naj bi namreč zagotovila, da bo poskrbela, da bodo njihovo kazensko ovadbo zavrgli, sama pa da bo s svojo proti ovadbo uspela. »Samo vprašamo se lahko, kaj bi storili, če bi imeli absolutno večino v parlamentu, glede na to, kaj delajo v omejenih okoliščinah. Lotili bi se ustave,« Rončević dodaja, da je sreča v nesreči, da Svoboda ne more doseči vsega, kar si zamisli. Zakon, ki pa ga bodo uspeli spraviti skozi parlament, pa je zakon o prepovedi poveličevanja nacizma in fašizma. »Presoja bo zelo arbitrarna, lahko bi se zgodilo, da bodo celo ljudje, ki so povsem sredinski, ampak si postavljajo čisto legitimna vprašanja, o katerih se je potrebno pogovarjati, končali v sodnih postopkih in bodo zaradi tega v nekih sodnih spisih zaradi popolnoma benignih izjav.«

Zakaj si ta koalicija ne upa v svoj zakon vključiti tudi prepovedi poveličevanja komunizma, pa Rončević pravi, da se ponosni nasledniki ne bi več mogli klanjati kipu Kidriča v centru Ljubljane: »Vse te kipe bi potem morali odstraniti. Ulice preimenovati, ki se imenujejo po teh gospodih. Ne bi več bilo Kardeljeve ploščadi, Titovih ulic, Titovega trga in tako naprej.« 

Tako kompleksen projekt bi vključeval ljudi z inštituta Jožefa Štefana, univerze v Ljubljani in Mariboru, celo tudi mariborskega Inštituta informacijskih znanosti (IZUM), kjer je lociran največji HPC, ki je eden izmed večjih v akademski sferi v Evropi,« pa Rončević komentira dejstvo, da nihče v Sloveniji ta hip ne ve, o čem je premier govoril na 79. zasedanju Združenih narodov v New Yorku. »Po lanskih uničujočih poplavah v Sloveniji gradimo super napreden digitalni ekosistem, ki bo povezal podatke satelitskega opazovanja, zmogljive računalnike in umetno inteligenco z namenom napovedovanja, kako in kdaj se bo pojavila voda. Tako bomo lahko napovedali, kje na svetu se nahaja voda,” je dejal Golob. Rončević meni, da je morda kakšen znanstvenik premiera seznanil, da takšen sistem v svetu obstaja in da v Sloveniji obstaja kot »idejni koncept«. A ga je Golob že prodal kot nekaj, kar bo, čeprav je že dve leti porazen s svojimi obljubami.