Odmev tedna, prof. dr. Žiga Turk: "Predsednik vlade bi moral to rešit, ne pa, da jamra"

V tokratni oddaji Odmev tedna, ki jo vodi Vida Petrovčič, je dogajanje komentiral prof. dr. Žiga Turk, univerzitetni profesor, politični komentator, publicist in nekdanji minister.

Streljanje v mafijskem obračunu in razgrajanje ob albanskem prazniku v ljubljanskem trgovskem središču sta le dva od dogodkov, ki nakazujeta na poslabšanje varnosti v Sloveniji. Raziskave kažejo, da se vedno manj Slovencev čuti varne. Ali je Slovenija še varna država? "Ta teden je minister Poklukar hodil od televizije do televizije in ponavljal stavek, da je Slovenija varna država. Ampak če bi bila Slovenija varna država, ministru ne bi bilo treba hoditi po televizijah in ponavljat tega stavka, ker bi se to vedelo," pravi komentator in dodaja, da ni problem samo velik kriminal, stvari se slabšajo tudi zato, ker se ljudje vedno manj držijo pravil.

Kako je mogoče, da v Sloveniji živijo in med seboj obračunajo pripadniki mafije, ki jih po Evropi išče Interpol? Zgleda, da se v Sloveniji počutijo varne, ugotavlja komentator. Zakaj je temu tako? Če se pravil ne držijo pri vrhu, si tudi ljudje jemljejo preveč pravic. Zgleda pa, kot da ima delovni del policije iz svojega vrha navodila, da nikomur ne smejo nič narediti, ker ima policija potem probleme, razmišlja dr. Turk. Razen če je zborovanje SDS, tam pa takšnih težav ni, ker tam lahko policija brez problema posega ali celo presega svoja pooblastila, ironično ugotavlja. Prisluhnite njegovi analizi, zakaj prihaja tudi do norčevanja iz policije.

Kot je pokazala nedavna sodba Upravnega sodišča, šef policije ni bil postavljen zakonito, pa se to ne ministru Boštjanu Poklukarju ne predsedniku vlade dr. Robertu Golobu ne zdi narobe. Če ima vrh državne politike dvojna merila, se ne gre čuditi, da ljudje takšni policiji ne verjamejo, razmišlja dr. Turk. Je pa v delo policije podvomil celo predsednik vlade, saj je tudi sam zamenjal policiste, ki so ga varovali. In izjavil, da je problem, da informacije o varovanih osebah iz policije odtekajo. "Razumeli bi, če bi takšne izjave dajal politik iz opozicije, ne pa predsednik vlade," pravi dr. Turk in dodaja, da je imel predsednik že dve leti časa, da bi to rešil, kar je njegova naloga, ne pa, da jamra.

Je pa predsednik vlade, ker naj bi vplival na policijo, tudi pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije. Nekdanji direktorici policije je naročil čiščenje janšistov, torej odstranitev drugače mislečih, kar pomeni, da ni šlo za depolitizacijo policije, kot ves čas ponavljajo na levi strani, ampak je šlo v resnici za podreditev policije oblasti. Tako so odstranjevali Jude v času nacizma iz javnega življenja, uradništva in univerz, opozarja komentator, zato je višek cinizma to imenovati depolitizacijo. V oddaji več tudi o tem, kaj kaže na to, da si hoče trenutna oblast popolnoma podrediti vse sisteme: medijske, represivni aparat in nadzorne institucije.

Na Ministrstvo za digitalno preobrazbo pa prihaja nova ministrica Ksenija Klampfer, ki je predvsem znana po prepovedi koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, njeno odločitev pa je sodišče kasneje razveljavilo. "Ta prepoved jo kvalificira za ministrico v tej vladi," ugotavlja komentator. "V tej vladi je pomembno, da imaš trdo stališče do Janše in desnice. Samo ljudje s trdim stališčem do desnice so na položajih." Kaj lahko pričakujemo od nje, še posebej v luči dejstva, da to ministrstvo pravzaprav nima pravih nalog in ga v drugih državah večinoma sploh nimajo?

Zdravstvo pa še naprej razpada. Zaradi čakalnih vrst pride do zdravnika premalo ljudi. Vlada napoveduje spremembo glavarine, kar pomeni, da bi zdravnik moral imeti več pacientov. »Na papirju sicer lahko dvigneš normative, ampak dan ima še vedno 24 ur in stolov v čakalnici ne bo nič več,« opozarja komentator. Kje vidi rešitve? Prisluhnite njegovi analizi v oddaji.

Da lahko tovariši in tovarišice kaj hitro postanejo gospodje in gospe, če imajo za to priložnost, je dokazala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko iz Levice, ki se je v Londonu udeležila srečanja kapitalistične britansko-slovenske gospodarske zbornice. Prireditev, kjer je osrednje načelo povezovanje kapitala in neoliberalizem, je v nasprotju s komunizmom, ki ga doma zagovarja. Naj nas to čudi? »Ne, ker je poslovni model, da se levica klanja delavskemu razredu, hkrati po skrbi za peščico najbogatejših,« odgovarja komentator.

Niso pa to edina dvojna merila, o katerih je govor v oddaji. Dvojna merila so se pokazala tudi pri poti nove evropske komisarke Marte Kos v Kijev, kamor se je odpravila menda v tajnosti, čeprav je bil njen obisk objavljen v vseh medijih. Izjavila je, da je počaščena, da prvi dan svojega mandata začenja v Ukrajini. Ko pa se je takoj po začetku vojne tja odpravil Janez Janša skupaj s predsednikoma Poljske in Češke, pa se je spraševala, čemu je šel tja in kaj je tam sploh počel. "V politiki so ljudje, ki vodijo, in tisti, ki sledijo in se obračajo po vetru," razloži komentator in opozarja, da so v odločilnem trenutku prav ti predsedniki prisilili evropsko politiko v odločilno podporo Ukrajini. "Gospa Kos izvaja politiko Komisije, ki je taka, da podpira Ukrajino in tako je pač povedala, kar se od nje pričakuje. Ko ni imela funkcije, pa je povedala, kar misli ona - izjavila je, da jo skrbi, da se Slovenija obrača od Rusije k Ameriki. To je za državo, ki je članica Nata in je jasno, v katerem taboru je, nezaslišana izjava," pravi komentator.

Potovala pa je tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, in sicer je obiskala Vatikan. Koristno je, da se sreča papeža in da se sliši, kaj pravi katoliška cerkev, pravi dr. Turk. Zakaj natančno je šla tja in kaj je v resnici tam počela, ne vemo. Je šlo za tudi v tem primeru za soliranje mimo vlade? Glede na to, da se Ministrstvo za zunanje zadeve ukvarja samo še s Palestino, Afriko, Iranom ni nič narobe, če predsednica naredi kaj po svoje, odgovarja dr. Turk in opozarja, da zunanja politika pozablja, del katerega sveta smo.

Lepo bi bilo, če bi se predsednica angažirala tudi doma, saj je ob začetku mandata napovedovala, da ne bo tiho. Lahko bi denimo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću namignila, naj ne skruni ljubljanske tržnice z nameravano gradnjo garaže. Temu sicer nasprotuje tudi Društvo arhitektov Slovenije, a stroko sedanja oblastna elita itak upošteva le, kadar se z njo strinja. O katerih temah bi se predsednica Nataša Pirc Musar lahko ali celo morala oglasiti, pa se ne, prisluhnite v oddaji.

V oddaji tudi o tem, da je nepremičninski davek, ki ga napoveduje vlada, globoko nemoralen in krivičen. Ker so tisti, ki so nepremičnino kupili ali zgradili, itak davke plačali že večkrat. Pa tudi, ker nekdo, ki bo živel v graščini, ne bo plačal davka, če bo tam prijavljen, nekdo z dvema skromnima stanovanjema pa bo plačal za drugega. Dr. Turk upa, da do uvedbe davka ne pride. Ker se bliža konec leta, pa vsi skupaj tudi upamo, da ne bo minister Boštjančič tudi letos kupil še kakšne razpadajoče stavbe iz proračunske rezerve.

V oddaji teče beseda tudi o številnih drugih temah, ki jih ne smete zamuditi: odpuščanjih v avtomobilski industriji, evropski kratkovidni energetski in gospodarski politiki, nekonkurenčnosti Slovenije za tuje investicije v primerjavi z Madžarsko, Hrvaško, Poljsko, Estonijo, katastrofalno nizki kupni moči v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami, pa o tem, kdo si želi prilastiti zasluge za preprečitev mitinga resnice 1. decembra 1989, ki so ga sicer preprečili železničarji pod sindikalnim vodstvom Slavka Kmetiča, in o številnih drugih aktualnih problemih.

Kaj si/nam želi dr. Turk za december in prihodnje leto? »Treznosti, da bi se zavedli, kaj se dogaja okrog nas, po svetu, tehnološko, kaj se je zgodilo v ZDA in da bi se uveljavilo spoznanje, da z vrednotami, principi, organizacijami iz prejšnjega sistema nismo konkurenčni,« odgovarja dr. Žiga Turk. Prisluhnite mu v oddaji Odmev tedna, ki jo vodi Vida Petrovčič.