Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
Redna seja Državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu. V središču je bila zdravniška stavka, poslance pa je zanimal tudi potek sanacije po avgustovskih poplavah in prioritete pri nadgradnji in prenovi infrastrukture. Med drugim je za stavko okrivil prejšnjega ministra ter dejal, da je za 100-milijonsko škodo v poplavah kriv en sam kmet.
Vse to pa je nekoliko zasenčilo dogajanje na Gregorčičevi v sami premierjevi ekipi. Namreč, odšla sta tako generalna sekretarka stranke Vesna Vukovič kot tudi vodja kabineta Petra Škofic, odhaja sekretarka za kulturo Kaja Širok in svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. Kaj se dogaja v Svobodi in vladi, je komentiral analitik dr. Sebastjan Jeretič, ki med drugim vidi tudi realno možnost, da bi Goloba zamenjali po evropskih volitvah.
DZ je v drugi obravnavi predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ sprejel koalicijsko dopolnilo, s katerim so črtali na odboru sprejeto določbo o učenju maternega jezika in kulture v šolah. Komisija za slovenski jezik je namreč na torkovi seji sprejela izjavo, v kateri opozarja, da uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ne deluje v korist slovenske države in njenih prebivalcev in je »s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva«.
Izmed 499 delegatov Evropske ljudske stranke, ki so oddali svoj glas, jih je 400 potrdilo Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko Evropske ljudske stranke za predsednico Evropske komisije po evropskih volitvah. 89 jih je bilo proti, tudi delegati SDS in SLS, 10 glasovnic je bilo neveljavnih. V oči pa bode dejstvo, da se glasovanja ni udeležilo kar 238 delegatov z volilno pravico, ki so sicer bili prisotni v Bukarešti. Ni jasno, koliko jih je bilo sploh prisotnih v dvorani v času glasovanja in koliko jih je kongres zapustilo pred tem.
Dr. Jeretič v tem dogajanju ne vidi dobrih obetov za Evropsko ljudsko stranko na ravni Evrope. Pri tem, da je slika v Sloveniji drugačna, saj imajo tri stranke možnost osvojiti evropska mesta. Pri tem pa še vedno ostaja odprto vprašanje skupnega nastopa na volitvah v različnih kombinatorikah. Glavni izziv bo pripeljati volivce na volišče, stranke pa imajo vsaka svoje prednosti in slabosti.
Tedensko dogajanje sva za vas komentirala Martin Nahtigal in dr. Sebastjan Jeretič.
6 komentarjev
MEFISTO
Če koga zanima?
Na evropskih volitvah bi SDS dobila tri poslance, Gibanje Svoboda dva, SD, NSi in Levica pa po enega, kaže raziskava Mediane za Delo.
Andrej Muren
Predvsem politična korektnost pomeni discipliniranje tistih, ki bi radi mislili s svojo glavo. To je po novem že kar prepovedano.
APMMB2
Kakršen koli cirkus naj uganjajo Golob, levičarji in komunist, bodo na volitvah zmagali.
V gene slovenskih Butalcev so uspeli implantirati geslo: "vsi so isti" in dodatek" Saj nima koga voliti!".
To je tako ukoreninjeno v narod Butalcev, da se brez genske terapija ne da zadeve spremeniti. Sedaj se že ve, da redke bolezni povzročajo okvare genskega sistema.
Slovenija je gensko uničena, kar je zasluga partisjkega enoumja in nato genske terapije svobode in demokracije kjer so svobodni le enei, drugi pa ne.
Da se ohranja genska prizadetost pa skrbi v Sloveniji šolstvo od vrtca, do doktorata, kultura in zlasti mediji s pohlevnimi služabniki novinarji, ki kljub mizernemu prekariartu ližejo riti svojim gospodarjem in zavestno poneumljajo narod.
Takšno stanje lahko sremeni samo lakota.
Lakota v središču Evrope?
To ni mogoče, zato ni ustrezne terapije,ki bi Butalce ozdravila!
Andrej Muren
Bati se je treba, da imate prav.
rasputin
Dokler bo v Bruslju vladala zapovedana politična korektnost, ki je zgolj drugi izraz za enoumje, so evropske volitve navadna farsa. Evropski parlament ni kaj prida drugačen od parlamentov nedemokratičnih držav. Tudi tam poslanci vedo, kaj se politično spodobi in kaj ne. Tudi tam poslanci vedo, kako se morajo obnašati, da so všečni Velikemu bratu, ki iz zakulisja vodi predstavo za javnost.
Friderik
Poleg tega ta parlament nima praktično nobenih odločujočih prisrojnosti. Je bolj debatni klub. Lahko odločijo, da so kumarice preveč krive.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.