Ognjeni krst slovenskih polkov (14. del)
110 let od prve svetovne vojne
Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, in skrbi, ki jim niso dale spati. Predstavljamo vam dogodke 24. in 25. avgusta 1914.
Ruske sile so tiste dni sprva previdno in počasi prodrle že 20 kilometrov preko avstro-ogrsko-ruske meje in se bližale galicijskemu mestu Zoločiv (danes ukr. Zolozhiv). Posamezne rusk
Za ogled se:
Naroči se
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
lavrict
Moj ded je bil v 27. domobranskem pešpolku, vendar ni šel v Galicijo, temveč je polovica polka odšla v Admont, kjer so preživeli kar mirno leto, potem pa se je začela Soška fronta. Vojno je začel kot poročnik, končal kot nadporočnik v 2.gorskem strelskem polku na Piavi, 2 odlikovan, čeprav po njegovih besedah, samo s tistim, kar so delili na veliko. Ni se uprl, bil je oficir in je držal prisego, doživel pa je upor in kaotični umik s fronte.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.