Ojoj, Američani nam prisluškujejo!

»Čuj Minka, kak je že tisti tvoj recept za filanga piščanca? Sam počaj, ne po telefonu, nam prisluškujejo Američani! Napiš rajš na Fejsbuk.«

Slovenski mediji nam te dni ponujajo še razlog več za zgražanje nad temi groznimi Američani. Ne samo Angeli Merkel, prisluškujejo celo Slovencem in to navadnim ljudem!

Pred njihovo nenasitno radovednostjo ni varen več noben medsosedski trač, niti recept za slasten borovničev štrudl, ki ga gospodinje po žici ali zraku zaupajo le svojim najboljšim prijateljicam.

Ob grožnji, da bo rdečelična ameriška kmetica v osrednjem Coloradu spekla točno tak jabolčni zavitek kot vaša babica, pri občasnem škrtanju v slušalki človek vendarle dobi neprijeten občutek. Kaj pa če res kdo posluša?!

Dilema ni zanemarljiva, če pomislimo, koliko poslov, prijateljskih razmerij, zakonskih zvez … bi čez noč propadlo, če bi vse izgovorjeno slišala napačna ušesa.

Ameriških vohunov ne zanimajo vaši osebni problemi

Ako menite, da škrtanje v vašem telefonu povzroča zvedav jenki, svojo vlogo v svetovnem ustroju najverjetneje precenjujete, razen če se pišete Cerar ali vodite katero drugo državo.

No, na muhi vas morda imajo tudi, če v prostem času švercate mamila ali rekrutirate borce za ISIS.

Da razblinimo strahove, najprej odmislite predstave o ogromnih halah s tisoč seksi telefonistkami, na uho pritiskajočimi zvončasto slušalko. Sodobne tehnike masovnega telefonskega prisluškovanja so namreč povsem digitalizirane. Klice prestrezajo zmogljivi računalniški programi, jih pretvarjajo v pisno obliko in selekcionirajo po ključnih besedah, oziroma celo po vnaprej določeni tematiki.

Do človeških obveščevalnih posadk tako pridejo zgolj računalniško selekcionirani podatki, nanašajoči se na teme, s katerimi se obveščevalci ukvarjajo pri svojem delu.

Peke štrudla ponavadi ni med njimi.

Američani so grdi rački, kaj pa Rusi in Kitajci?

Slovenski mediji imajo na muhi seveda Američane, zvesto prispevajoč uvrstitvi Slovenije med top 10 svetovnih držav z najbolj sovražnim odnosom do ZDA.

Do človeških obveščevalnih posadk tako pridejo zgolj računalniško selekcionirani podatki, nanašajoči se na teme, s katerimi se obveščevalci ukvarjajo pri svojem delu.

Peke štrudla ponavadi ni med njimi.

A v resnici je razlog našega zgražanja zgolj posledica njhovega »mehkega«, da ne rečemo demokratičnega pristopa do ljudi, ki brezobzirno kradejo državne skrivnosti.

Življenje Edwarda Snowdna po izdaji, svetovni slavi navkljub, verjetno ni kaj lepše kot poprej, a človek je vsaj živ, kar ni tako samoumevno, kot se zdi na prvi pogled.

Dezerterstvo in izdaja se namreč marsikje po svetu kaznujeta s smrtjo, tudi v mirnodobnem času. Na področju obrambe in varnosti namreč sodita med najtežje in najbolj preganjane zločine.

Kdor je torej prepričan v hudo krivico, ki se godi Snowdnu, živi v utopiji podobni tisti, da se s prisluškovanjem množicam ukvarjajo le Američani, ne pa tudi vzpenjajoči se svetovni hegemoni kot sta Rusija in Kitajska.

Razlika je zgolj v tem, da o teh žvižgačih nikoli ne boste slišali ne vi, ne njihove matere v brezupnem iskanju njih grobov.

So države, katerim se Edward Snowden enostavno ne more zgoditi.

Pa saj ste jim že vse povedali

Glede morebitnega prisluškovanja Američanov tako lahko povsem mirno spite. Iz vaših najbolj zaupnih telefonskih pogovorov tako ali tako ne bi mogli izvedeti nič kaj več od vsega, kar ste jim povsem prostovoljno in samoiniciativno zaupali preko Facebooka ter drugih družabnih omrežij.

Kdo ste, kaj so vaši hobiji in navade, koliko otrok imate in ooo, kako luštni so na vseh teh fotografijah, kdaj ste doma in kdaj odhajate za mesec dni v tujino, v katerih trgovinah nakupujete in pred kakšnimi potrošniškimi produkti se vam zašibijo kolena ter odpre denarnica ... in še in še … O tem, kar potrebujete za "srečno življenje", vedo precej več od vas samih.

V dobi Facebooka so telefonski prisluhi kamenodobna dejavnost.