Oljenka z Brezij s podobo leva, psa in merjasca

Popolnoma ohranjena rimskodobna keramična oljenka z reliefno upodobitvijo leva, merjasca in psa je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prinesena v Gorenjski muzej v Kranju. Našli so jo v rimskodobnem grobu, uničenem pri gradnji hiše v vasi Brezje na Gorenjskem. Grob je ležal v bližini prazgodovinskega grobišča. 

Oljenke so bile v antiki priljubljene svetilke na oljčno olje. Za templje in bogate domove so jih izdelovali iz brona, srebra in celo zlata. Za vse druge pa so lončarji izdelali na milijone cenenih, v kalupih narejenih oljenk, ki so preplavile rimski imperij od Anglije do Sirije. Kakovostni, domala enaki keramični izdelki so prihajali na tržišče z vezano trgovino z žitom, vinom in oljem. Oljenke, mnoge okrašene s podobami iz rimsko-grškega sveta, so služile kot cenen, toda kakovosten propagandni izdelek rimskega imperija.  

Skrivnostno sporočilo iz onostranstva 

Tudi na brezjanski svetilki je okras iz mitološkega sveta. Merjasec je podoba minljivih telesnih moči, lev zmagoslavja duhovnih sil in neminljivosti duše. Pes je psihopomp, zvesti spremljevalec duš, ki varuje umrlega na nevarni poti v onstranstvo. 

Merjasec je podoba minljivih telesnih moči, lev zmagoslavja duhovnih sil in neminljivosti duše, pes je zvesti spremljevalec duš.  

Brez primerjave 

Za večino keramičnih oljenk je zlahka najti podobno, a brezjanska svetilka je začuda brez primerjave. Na podlagi oblike vemo, da je bila izdelana v prvi polovici 2. stoletja po Kr., vprašanje izvora in prvotnega pomena pa je dolgo ostalo odprto.  

Leta 2006 so v Mošnjah blizu Brezij prišli na dan ostanki rimskodobne obcestne postaje z razkošno podeželsko vilo. Lastniki posesti so bili skoraj gotovo doseljenci. Oblast jim je na zasedenem ozemlju dodelila plodna polja, nekoč v lasti domačega staroselskega prebivalstva. Doseljenci, po rodu najbrž Italiki, pa zagotovo niso pokopavali na staroselskem gomilnem grobišču pri Brezjah, kjer je bil odkrit tudi grob z oljenko. Je bila torej oljenka v grobu staroselca?  

Za večino keramičnih oljenk je zlahka najti podobno, a brezjanska svetilka je začuda brez primerjave. 

Antični mit o Hermesovem rojstvu 

Odgovor ponuja antični mit o Hermesovem rojstvu. Hermes se je rodil iz Zevsovega prešuštva z lepo nimfo Majo. Oče je nezakonskemu sinku precej dodelil ugledno »državno« službo. Postavil ga je za nebeškega glasnika in mu dal oblast nad pticami zločestih znamenj. Njemu edinemu je bilo dovoljeno nekaznovano vstopati v podzemno kraljestvo umrlih. Podredil pa mu je tudi vse mračne leve in merjasce z bleščečimi okli ter pse in vse črede. Izbral ga je za posrednika in vodnika duš umrlih v podzemlje Hada. Kot velikemu lažnivcu je dodelil kraljestvo sanj, kjer lahko brez meja laže. 

Nič novega pod soncem 

Opis, ki ga najdemo v Homerskih himnah, sedaj tudi v slovenskem prevodu, kaže, da je bila oljenka izdelana za namen pokopa. Vse tri mitološke živali se v skoku poganjajo proti odprtini za plamen kot simbolu večne preobrazbe. Naročnik je torej moral dobro poznati mitološko vsebino, morda celo Homerske himne same. To pa je le malo verjetno za staroselca brez znanja latinščine in literarne kulture. Nenavadno je tudi, da je unikaten, po okrasu kakovosten umetniški izdelek nastal v glini. Očitno gre za cenen posnetek bronaste oljenke z okrasom, ki je bila izdelana po okusu premožnega naročnika v kateri od delavnic v Italiji. Keramična kopija pa je izdelek lokalnega lončarja, kar potrjuje nespretno zglajena površina izdelka.  

Je domačin poznal izvirno bronasto oljenko iz bližnje vile premožnega lastnika v Mošnjah? Si je dal izdelati posnetek pri lokalnem lončarju? Vas zgodba spominja na Guccijeve torbice z bližnje stojnice za 100 evrov? Ja, že stari Rimljani so poznali rek nihil novum sub sole – nič novega pod soncem. 

Je domačin poznal izvirno bronasto oljenko iz bližnje vile premožnega lastnika v Mošnjah? Si je dal izdelati posnetek pri lokalnem lončarju? 

(D165, 54-55)